Lucca Madona

Lucca Madona je oljna slika zgodnjega nizozemskega mojstra Jana van Eycka, naslikana približno leta 1437.[1] Prikazuje Marijo, ki sedi na lesenem prestolu, nad njo je lesena krošnja in doji dojenčka Jezusa. Mizarski izdelek nakazuje, da je bil nekoč notranja tabla triptiha, majhnost pa kaže, da je bil namenjen zasebni pobožnosti. Slika je v zbirki muzeja Städel v Frankfurtu ob Majni.

Lucca Madona
Jan van Eyck - Lucca Madonna - Google Art Project.jpg
UmetnikJan van Eyck
Leto1437
TehnikaOlje na lesu
Mere65,7 cm × 49,6 cm
KrajStädelsches Kunstinstitut, Frankfurt ob Majni

Znana je pod imenom Lucca Madona, saj je v začetku 19. stoletja pripadala zbirki Karla II., vojvode Parme in Lucce. Gre za eno poznih del Jana van Eycka. Devica je bila prepoznana kot portret slikarjeve žene Margarete, ki jo je van Eyck naslikal tudi kot posvetni portret. [2]

IkonografijaUredi

Devica sedi na lesenem prestolu, kronanem s krošnjo, s štirimi majhnimi kipi levov iz medenine.[3] To namiguje na Salomonov prestol, ki je imel na straneh in stopnicah dvanajst levov.[4](1 Kr 10,18-20 in Krn 9,17-19) Ikonografija meša zgodnejši slog doječe Marije s prestolom modrosti. Kot pravi Speculum Humanae Salvationis (ali ogledalo človeškega odrešenja): »prestol pravega Salomona je, najsvetejša Devica Marija, v kateri je sedel Jezus Kristus, prava modrost«.[5]

Kot na mnogih Van Eyckovih slikah in njegovih sodobnikov je tudi ta primerjava podrobneje opisuje Marijo, ki je podobna oltarju, saj podpira svojega dojenčka Jezusa v naročju, ki je prikazan prevelik in sploščen, tako kot oltar podpira Kristusovo navzočnost pri hostiji pri maši. K tej pripombi prispeva bela tkanina pod njim, nad barvno bogatejšo Marijino obleko in niša na desni, ki spominja na piscino, kjer je bila voda, da si je duhovnik umil roke. Nenavadna oblika sobe, zelo ozka za tako velik stol, nakazuje majhno kapelico.

Sadeža na okenski polici sicer nista pozitivno identificirana, gre pa za jabolka ali pomaranče, kar bi bilo aluzija na raj. Desna stranska stena je zrcalna slika okna, polica pa vsebuje prazen svečnik in napolnjen steklen vrč ali bučko. Na spodnji polici je velika skleda ali umivalnik. Talne ploščice so oblikovane iz modrih in belih geometrijskih vzorcev, ki jih večinoma prekriva preproga pod dno. prestola

Položaj v van Eyckovem opusuUredi

Lucca Madonna je ena od šestih ohranjenih Van Eyckovih slik Marije, ki so datirane v obdobje med dokončanjem Gentskega oltarja in njegovo smrtjo junija 1441. To so:

SkliciUredi

  1. "Lucca Madona". Städel Museum. Pridobljeno dne 5 September 2018.
  2. Harbison, 97
  3. Priem, Karin; te Heesen, Kerstin (2016). On Display: Visual Politics, Material Culture, and Education. Waxmann Verlag. str. 108. ISBN 9783830984696.
  4. Society for Renaissance Studies (Great Britain) (1992). Cosimo 'il Vecchio' de' Medici, 1389-1464: essays in commemoration of the 600th anniversary of Cosimo de' Medici's birth : including papers delivered at the Society for Renaissance Studies Sexcentenary Symposium at the Warburg Institute, London, 19 May 1989. Clarendon Press. str. 235. ISBN 9780198173946.
  5. Lane, 15
  6. Purtle, 110

ReferenceUredi

  • Gallwitz, Klaus (ed). Besuch im Städel – Betrachtungen zu Bildern. Insel Taschenbuchverlag, Frankfurt 1986, ISBN 3-458-32639-1
  • Harbison, Craig. "Jan van Eyck: The Play of Realism". Reaktion Books, 1997. ISBN 0-948462-79-5
  • Lane, Barbara G,The Altar and the Altarpiece, Sacramental Themes in Early Netherlandish Painting. Harper & Row, 1984, ISBN 0-06-430133-8
  • Pächt, Otto. Van Eyck – die Begründer der altniederländischen Malerei. Prestel Verlag, München 1989, ISBN 3-7913-1033-X
  • Purtle, Carol J. The Marian Paintings of Jan van Eyck. Princeton University Press, Princeton, New Jersey 1982
  • Sander, Jochen (ed). Fokus auf Jan van Eyck: Lukas Madonna, um 1437/1438 (Inv. Nr. 944). Publication of the Städel Museum, 2006
  • Végh, János. Jan van Eyck. Henschelverlag Kunst und Gesellschaft, Berlin 1984