Lubor Niederle (20. september 1865, Klatovy - 14. junij 1944, Praga) je bil češki arheolog, antropolog in etnograf. Niederle je eden izmed začetnikov češke arheologije.

Lubor Niederle
Portret
Rojstvo20. september 1865({{padleft:1865|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][…]
Klatovy[d][3][2][…]
Smrt14. junij 1944({{padleft:1944|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[3][2][…] (78 let)
Praga[3][2][…]
Državljanstvo Češkoslovaška
Poklicantropolog, arheolog, prazgodovinar, pedagog, preface author, etnograf, slavist

Študij in kariera uredi

Med 1883–97 je Niederle študiral arheologijo na Karlovi univerzi v Pragi. Kasneje je študiral antropologijo, sociologijo in etnologijo. Kasneje je študiral v Munichu pri profesorju Johannesu Ranku (1889) in v Parizu pri profesorju Léonceju Manouvriereju na École d’anthropologie. Niederle je potoval v več slovanskih držav, kjer je raziskoval arheološke izkopanine in zgodovinske dokumente.

Leta 1898 je bil Niederle imenoval za profesorja na Karlovi univerzi. Kot arheolog je predstavljal »univerzitetno šolo« nasproti »muzejski šoli« arheologa Josefa Ladislava Piča.

Med 1907-8 je bil dekan na Fakulteti za filozofijo, med 1908-09 vice-dekan in med 1927–28 rektor fakultete. Leta 1919 je pomagal ustanoviti Državni arheološki inštitut (Státní archeologický ústav), današnji Inštitut za Arheologijo (Archeologický ústav) [4].

Objavil je več člankov o slovansko etnografiji in arheologiji in je bil urednik mnogih znanstvenih revij, npr. Památky archeologické, Věstník slovanských starožitností in Obzor prehistorický. Pomagal je ustanoviti Slovanski inštitut (Slovanský ústav) v Pragi [5] katerega urednik je bil med 1928–31.

Med najbolj znanimi knjigami so Žepna knjiga češke arheologije (Rukověť české archeologie, 1910, s Karlom Buchtelo) in 11 zvezkov serije »Slovanske starožitnosti« (Slovanské starožitnosti) izdane med 1902–34. Serija je raziskovala izvor in prazgodovino Slovanov in je bilo nadaljevanje dela zgodovinarja Josefa Pavola Šafárika. To delo je temeljno za arheologijo Slovanov in je bilo prevedeno v francoščino. Notri je prvič v zgodovini bila predstavljena etnogeneza Slovanov in najstarejša dela slovanskih držav.

Niederle je bil tudi nadarjen slikar. Večino svojih knjig je sam ilustriral.

Dela uredi

Bibliografija uredi

  • Vlčková, Jitka: Niederle Lubor, w: Kdo byl kdo v našich dějinách do roku 1918 (Praga: Wydawnictwo Libri, 1998, str. 285-286).

Sklici uredi

  1. Record #118786148 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 2,7 Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  3. 3,0 3,1 3,2 Нидерле Любор // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  4. Archeologický ústav Praha, v.v.i. at www.arup.cas.cz
  5. Slovanský ústav Akademie věd České republiky - ÚVOD at www.slu.cas.cz

Zunanje povezave uredi