Lu Jiuyuan

Lu Jiuyuan, znan tudi kot Lu Xiangshan oz. Zi Jing, kitajski novokonfucijanski filozof, * 26. marec 1139, provinca Jiangxi, † 10. januar 1193, Jingmen, provinca Hubei.

Lu Jiuyuan
Portret
Rojstvo26. marec 1139
Jinxi County[d]
Smrt10. januar 1193[1] (53 let)
DržavljanstvoDinastija Song[d][2]
Poklicfilozof

Velja za začetnika "Šole zavesti" dinastije Ming (druga polovica 16. stol.). Bil je prijatelj in hkrati glavni nasprotnik Zhu Xija .

V času svojega življenja ni bil posebno priljubljen. Šele leta 1530 je postal znan in celo vključen med najpomembnejše konfucijance.

Glavne idejeUredi

Enotnost uma in potiUredi

Lu Jiuyuan nasprotuje Zhu Xijevi metodi iskanja principov med posamičnimi stvarmi in zastopa prepričanje, da je človekov duh/srce (xin) eno s potjo (dao) in je torej principe potrebno spoznati v lastnem duhu.

Bil je namreč prvi mislec, ki je pri iskanju izgubljene, holistične enovitosti utemeljil osrednjo vlogo zavesti.

"Narava in jaz sva eno prav zaradi zavesti."[3]

Človeška notranja narava (xing) je neločljivo povezana s principi univerzuma, je zato izvorno dobra in predstavlja temelj pravilnega delovanja. Osnovo moralnosti in védenja je zato mogoče doseči z vračanjem k izvornemu stanju duha in ne z iskanjem principov v bivajočih posamičnostih.

Na njegovo filozofijo je imel (poleg budizma) velik vpliv tudi daoizem, katerega osrednji pojem je dao, neviden in vseobsegajoč praprincip vsega obstoječega, s katerim se je po daoizmu treba uskladiti za harmonično življenje.

Prvotni umUredi

Koncept prvotnega uma si je prvi zamislil Mencij, vendar ga je Lu nadaljeval. Prvotni um pomeni, da imajo vsa človeška bitja že prirojena moralno znanje in vrline. Ima štiri strani ali kot jih je Mencij imenoval "štiri korenine srca":

  • Sočutje - korenina človeškosti (ren).
  • Sram - korenina pravičnosti (yi).
  • Spoštovanje - korenina ustreznosti in obrednega spoštovanja (li).
  • Poznavanje pravilnega in napačnega ravnanja - korenina modrosti (zhi).

Te štiri korenine srca niso nič drugega kot zgolj težnje uma. Potrebujejo pravilno negovanje, da postanejo močne in zdrave in da pokažejo svojo resnično naravo, ki je moralna vrlina.

Lu je verjel, da so moralne vrline prisotne v človekovem srcu/umu in da z Nebesi (tian), človeškostjo in pravičnostjo tvorijo prvotni um ljudi, ki si ga delijo vsa človeška bitja, tako modreci kot običajni ljudje, njegova resnica pa je večna.

Vpliv MencijaUredi

Mencij je nedvomno imel velik vpliv na Luja, kar potrjujejo številni Mencijevi citati, uporabljeni v Luovih delih. Lu je uporabil veliko konceptov in idej, ki si jih je prvi zamislil Mencij, vendar jih je brez izjeme samostojno razvil in poglobil. Pod vplivom budizma in daoizma, je v svojo filozofijo vključeval tudi metafizične vidike, ki so dodali več zapletenosti in prefinjenosti Mencijevim izvirnim idejam.

Šola zavestiUredi

Na podlagi njegove miselnosti se razvije Šola zavesti (Xin xue), idealistična smer neokonfucijanstva, ki ji nasprotuje Šola principa (Li xue), realistična smer neokonfucijanstva, katere glavni predstavnik je bil Zhu Xi. Lu je za razliko od realistov popolnoma zavračal snovnost in s tem ponovno poskušal združiti konfucianstvo z budistično miselnostjo.

Po Luovi smrti leta 1193 njegova filozofija ni privabila veliko privržencev. Bila je skorajda popolnoma pozabljena, dokler ni poznejši mislec Wang Yangming v začetku 16. stoletja ponovno objavil in napisal komentarjev o Luovih delih.

Šola zavesti se imenuje tudi Šola Lu-Wang po imenih dveh glavnih mislecev, Lu Jiuyuana in Wang Yangminga.

Vpliv te šole na Kitajskem je po Wangovi smrti zmanjšal močan centraliziran birokratski državni sistem, ki je nadzoroval izobraževanje vseh vladnih uradnikov z državnim izpitom, na katerega je močno vplival učni načrt, ki ga je zasnoval Zhu Xi. Vpliv šole Lu-Wang na Japonskem pa je bil precej večji zaradi sorazmerno bolj decentraliziranega vladnega sistema po obdobju Sengoku. Šola Oyomei (japonsko za Wang Yangming) je na Japonskem navdihnila in močno vplivala na kasnejše japonske mislece in aktiviste, kot sta Nakae Tōju in Ōshio Heihachirō.

Luova razlaga konfucianizma je na Kitajskem ostala vplivna tudi v 20. stoletju. V začetku dvajsetega stoletja je Luovo filozofijo ponovno populariziral Liang Shuming v svoji knjigi Vzhodne in zahodne kulture in njihove filozofije (1921). Nacionalistični vojskovodja Yan Xishan je poskušal oživiti konfucijanstvo v kitajski provinci Shanxi v veliki meri po vzoru šole Lu-Wang.

CitatiUredi

"Narava in jaz sva eno prav zaradi zavesti." -- Lu Jiuyuan

"Zavest je enaka zakonitosti." -- Lu Jiuyuan

"Obličje zavesti je neskončno; kdor mu zna priti do konca, postane enak vesoljstvu." -- Lu Jiuyuan

"Vesolje je moje srce in moje srce je vesolje." -- Lu Jiuyuan

"Tudi če bi bili Nebesa in Zemlja uničeni, bi Univerzalni razlog še zmeraj obstajal." -- Lu Jiuyuan

Viri in literaturaUredi

1. Fung Yu-Lan, 2016. Kratka zgodovina kitajske filozofije. Ljubljana: Amalietti & Amalietti

2. Milčinski, M.. 2003. MALI SLOVAR AZIJSKIH FILOZOFIJ. [internet]. [citirano 28. 11. 2019]. Dostopno na naslovu: https://fi2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9616358839.pdf

3. Rošker, Jana S. 2006. Iskanje poti: spoznavna teorija v kitajski tradiciji. Del 2, Zaton tradicije in obdobje moderne. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str.: 13, 14

4. Yu, N. 2009. The Chinese Heart in a Cognitive Perspective. [internet]. [citirano 2. 1. 2020]. Dostopno na naslovu: https://books.google.si/books?id=bZACQnUEr40C&pg=PA8&lpg=PA8&dq=Lu+Jiuyuan+quotes&source=bl&ots=iw90l-6KCZ&sig=ACfU3U3xPB1HxEjMQ9Ih6CwQCp1UqT2KOw&hl=sl&sa=X&ved=2ahUKEwjrrqbmoOXmAhVEmYsKHb2SASUQ6AEwEHoECAkQAQ#v=onepage&q=Lu%20Jiuyuan%20quotes&f=false

SkliciUredi

  1. https://www.britannica.com/biography/Lu-Jiuyuan
  2. China Biographical Database
  3. Xia 2. str. 157