Lučniki (Verbascum) so rod rastlin iz družine črnobinovk (Scrophulariaceae).[2][1] V rod lučnikov spada okoli 360 vrst.[3] Izhajajo iz Evrope in Azije, največjo raznolikost vrst pa nahajamo v Sredozemlju.

Lučniki
(Verbascum)

usločenolistni lučnik (Verbascum sinuatum)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
(nerangirano) Eudicotidae
(nerangirano) Asteridae
Red: Lamiales (ustnatičevci)
Družina: Scrophulariaceae (Črnobinovke)
Pleme: Scrophularieae (črnobine)
Rod: Verbascum
L.
Vrste

glej besedilo

Sinonimi[1]
  • Celsia L.
  • Rhabdotosperma Hartl
  • Staurophragma Fisch. & C. A. Mey.

Uporaba lučnikov kot zdravilnih rastlin uredi

Več vrst lučnikov se uporablja kot zdravilne rastline, in sicer navadni lučnik (Verbascum phlomoides), velecvetni lučnik (Verbascum densiflorum ali Verbascum thapsiforme) in drobnocvetni lučnik (Verbascum thapsus). Uporabni so predvsem cvetovi rastline, ki se nabirajo v suhem in sončnem vremenu od julija in septembra. Lučnik se uporablja kot čajni pripravek. Zaradi visoke vsebnosti sluzi lučnik blaži kašelj, zaradi vsebnosti saponinov pa pospešuje izkašljevanje.[4] Saponini spodbudijo zdrave celice, da razredčijo izmeček in ta lažje zdrsi po dihalnih poteh, zdravilne sluzi pa zaščitijo poškodovane celice in jim omogočijo, da se obnovijo in usposobijo za izkašljevalno nalogo.[5]

Vrste uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 »USDA GRIN Taxonomy«. Pridobljeno 11. februarja 2014.
  2. Walter Erhardt, Erich Götz, Nils Bödeker, Siegmund Seybold: Der große Zander. Enzyklopädie der Pflanzennamen. Band 2. Arten und Sorten. Eugen Ulmer, Stuttgart (Hohenheim) 2008, ISBN 978-3-8001-5406-7.
  3. »The most complete source of Verbascum«. The most complete source of Verbascum.
  4. http://www.lekarnar.com/clanki/vodnik-po-zdravilnih-rastlinah, vpogled: 31. 5. 2015.
  5. http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1528, vpogled: 31. 5. 2015.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 6,5 6,6 6,7 6,8 http://www.termania.net/slovarji/55/taksonomski-slovar Taksonomski slovar, Amebis, d. o. o., Kamnik, zadnja sprememba: 29. 3. 2011.
  7. »The most complete source of Verbascum«. The most complete source of Verbascum.