Lončenina dogu

Lončenina dogu (土偶, "glinena figura") so človeku podobne in živalske figure, narejene v poznem obdobju Džomon med let 14.000-400 pr. n. št. na starodavnem Japonskem.A V sledečem obdobju Jajoj se dogu več ne izdeluje. Slog je odvisen od časa in kraja najdišča. Po navedbah Narodnega muzeja japonske zgodovine je najdenih predmetov okoli 15.000. Izdelovali so jih povsod na Japonskem, razen na Okinavi.[1] Večina najdb je iz vzhodne Japonske, na zahodu so redke. Namen dogu je neznan in ga ne smemo zamenjati z keramika haniva, pogrebnimi predmeti iz obdobja Kofun (250-538).[2]

Dogu, najdišče Ebisuda v Tadžiriju, prefektura Mijagi, 1000-400 pr. n. št.

Vsakdanjim keramičnim predmetom iz istega obdobja pravimo keramika Džomon.

ZnačilnostiUredi

 
Figura dogu, Džomon Musée Guimet

Nekateri strokovnjaki teoretizirajo, da so delovale kot upodobitve ljudi, ki manifestirajo nekakšno simpatično čarovnijo.[3] Kot primer naj bi dogu lahko prevzele bolezni, potem pa so jih uničili, s čimer so se bolezni ozdravile, nesreča pa izginila.[4]

Dogu so narejene iz gline, visoke so 10-30 centimetrov. Večina figur je ženstvenih, z velikimi očmi, ozkim pasom in širokimi boki. Mnogi mislijo, da predstavljajo boginje. Velik trebuh je povezan z nosečnostjo, zato so jih takratni ljudje verjetno smatrali za boginje matere. Glede na Metropolitanski muzej umetnosti so figure povezane z rodovitnostjo/plodnostjo in šamanističnimi obredi.[5] Dogu imajo velike obrate, male roke in dlani ter kompaktna telesa. Nekatere imajo morda naočnike ali pa obraze v obliki srca. Večinoma imajo označene obrate, prsa in ramena, kar nakazuje tetovaže in možnost vrezovanja z bambusum.[6][7][8]

Vrste doguUredi

  • oblika srca ali polmeseca
  • oblika rogate sove[9]
  • oblika naočnikov oz. izbuljenih oči - Šakoki-dogu
  • oblika nosečnice[10]

Šakoki-doguUredi

 
Šakoki-dogu (遮光器土偶) -1000-400 pr. n. št., figura z naočniki ali izbuljenimi očmi, Narodni muzej Tokio.
 
Džomonska Venera, Japonski narodni zakladi, Arheološki muzej Džomon Togariiši

Šakoki-dogu (遮光器土偶, dogu z naočniki) so nastale v obdobju Džomon in so skoraj sinonim za vso lončenino dogu. Šakoki pomeni naprava za blokiranje svetlobe, saj spominjajo oči na tradicionalna inuitska očala, ki ščitijo pred snegom. Značilna je tudi pretirano velika ženstvena zadnjica, prsi in stegna.[10] Trebuh je pokrit z vzorci, naslikanimi s cinoberjem. Večje figure so votle, da bi preprečili pokanje med žganjem.

Cele figure so redke, večini manjka roka, noga ali drug del telesa, saj so bili odrezani, morda med rituali za plodnost.

PsevdoarheologijaUredi

Zaradi skrivnostne narave figur so se pojavile mnoge neznanstvene teorije glede izgleda, ki spominjajo na astronavtsko opravo, oči pa nakazujejo na bitja onkraj zemlje, t.i. ancient aliens. Zlasti en zagovornik, Erich von Däniken, je zapisal, kako ima dogū (v besedilu imenovan »japonski kip Tokomaija«) »...sodobne zaponke in odprtine za oči na čeladi«,[11] kar je pripisano kot del zadnjega poglavja njegove publikacije iz leta 1968 Chariots of the Gods? kljub pomanjkanju kakršnih koli dokazov za trditev.

Obstajajo tudi razlike v različicah dogūja, saj ima le del figur značilne oči, podobne očalom, ki jih najpogosteje navajajo teoretiki starodavnih nezemljanov.

V popularni kulturiUredi

Dogū so stalnica japonske pop kulture, v državi so na voljo številne igrače, ki temeljijo na njih, pa tudi upodobitve v mangah, animejih, video igrah in televizijskih serijah v živo.[12] Pomembni primeri so Baltoy, Claydol, Elgyem in Beheeyem iz franšize Pokémon, Šakkoumon iz franšize Digimon in Arahabaki iz franšize Megami Tensei.[13][14] Tokusacu The Ancient Dogoo Girl ima več glavnih značilnosti, ki temeljijo na dogūju.

OpombeUredi

A.^ V japonščini je dogu generični izraz za katerokoli humanoidno figuro iz gline, kjerkoli na svetu.[15]

SkliciUredi

  1. "土偶". Dijitaru Daijisen (japonščina). Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 56431036. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-20.
  2. "Jōmon figurines". Encyclopedia of Japan. Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 56431036. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-21.
  3. "土偶". Kokushi Daijiten (japonščina). Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 683276033. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-21.
  4. Insolla, Timothy. "The new hakodate jomon culture center, minamikayabe, japan". Taylor & Francis (journal). doi:10.2752/175183412X13346797480439.
  5. http://www.metmuseum.org/
  6. Takayama (1970) "Archaeology, Ethnology & Anthropology of Eurasia", p.76-77
  7. Arnold Rubin (1988) "Marks of civilization: artistic transformations of the human body", p.111-113
  8. Margo DeMello(1992) "Encyclopedia of Body Adornment", p.167
  9. Public interest Ibaraki education foundation Foundation (2013). "上境旭台貝塚3". Comprehensive Database of Archaeological Site Reports in Japan. Pridobljeno dne 2016-09-01.
  10. 10,0 10,1 Nakajima, Toshio (1943). "On the Breasts and Swollen Hips of Stone Age Dōgu" (PDF). Jinruigaku Zasshi (japonščina). Vol. 58 no. 7. Tōkyō: Tōkyō Jinrui Gakkai. str. 294–295. Pridobljeno dne July 21, 2012.
  11. von Däniken, Erich. Chariots of the Gods?. Bantam Books, 1968.
  12. Salvador, Rodrigo B. (2018). "Dogū: from prehistoric figurines to collectible pocket monsters". Journal of Geek Studies. 5 (1): 13–22.
  13. "Claydol (Pokémon) - Bulbapedia, the community-driven Pokémon encyclopedia". bulbapedia.bulbagarden.net (angleščina). Pridobljeno dne 2019-04-02.
  14. "Claydol | Pokédex | More at Pokemon.com". www.pokemon.com (angleščina). Pridobljeno dne 2019-04-02.
  15. "土偶". Nihon Kokugo Daijiten (japonščina). Tokyo: Shogakukan. 2012. OCLC 56431036. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2007-08-25. Pridobljeno dne 2012-07-21.

Zunanje povezaveUredi