Loksodroma
Loksodroma (izraz izvira iz grške besede loxos, kar pomeni nagib in besede drome, kar pomeni smer) je krivulja (pot), ki seka vse poldnevnike pod istim kotom (vendar ne pod pravim kotom). Torej je to krivulja na površini krogle.V splošnem lahko določimo loksodromo na površini vsakega rotacijskega telesa.
Matematična izpeljava enačbe
urediNaj bo konstantna smer (kurs) od pravega severnega pola loksodrome in naj bo zemljepisna dolžina kjer loksodroma prečka ekvator. Naj bo tudi zemljepisna dolžina točke na loksodromi. V Mercatorjevi projekciji je loksodroma ravna črta
z nagibom
Za točko z zemljepisno širino in zemljepisno dolžino lahko lego v Mercatorjevi projekciji izrazimo kot
-
.
Potem je zemljepisna širina točke
oziroma z uporabo Gudermannove funkcije (oznaka gd) .
V kartezičnem koordinatnem sistemu se to lahko poenostavljeno piše kot
-
Animacija s prikazom loksodrome
-
Potek loksodrome na polu
-
Potek loksodrome na ekvatorju
Zgodovina
urediPrvi se je z loksodromo ukvarjal portugalski matematik, izumitelj, zdravnik, astronom, pedagog in geograf Pedro Nunes (1502 – 1578). Njegovo delo je nadaljeval angleški matematik in astronom Thomas Harriot (1560 – 1621).
Značilnosti
uredi- loksodroma je na zemljevidih, ki so izdelani v Mercatorjevi projekciji ravna črta.
- loksodroma ni najkrajša razdalja med dvema točkama na sferi, najkrajša razdalja je del velikega kroga
- loksodroma je neskončno dolga krivulja
- loksodroma je določena z zemljepisno širino in dolžino točke na krivulji in s kotom, ki ga tvori s poldnevniki.
- kadar je kot pod katerim seka krivulja poldnevnike enak 0º ali 90º loksodroma nima zaključka
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi- Loksodroma na MathWorld (angleško)
- Loksodroma na MathPages (angleško)
- Mercatorjeva projekcija (angleško)
- Nekaj problemov iz navigacije (francosko)
- Loksodroma Arhivirano 2010-04-03 na Wayback Machine. na PlanetMath (angleško)