Literarna zvrst

Literarne zvrsti ali literarne vrste (nem. literarische Gattungen, pl. gatunek literacki, srb./hr. književni rodovi i vrste) so kategorije za razvrščanje literarnih del. Izraz včasih zajema najsplošnejše tipe (temeljne možnosti) literarnega izražanja oz. nadvrste liriko, epiko in dramatiko, včasih pa je zbirni izraz za besedila, kot so roman, tragedija, epigram, humoreska itd., ki so določena snovno, motivno, tematsko, zgradbeno, slogovno itd.^[a] Zaradi heterogenosti poimenovanj je pojme nemogoče razvrstiti v enovit teoretični sistem. Se pa dajo razporediti po obsegu, zvezah z literarnimi nadvrstami ali po pesniški in prozni formi. Že tradicionalne poetike v obdobju renesanse, baroka in klasicizma so delile zvrsti na velike in male.

Velike literarne zvrsti

Tako imenujemo literarne zvrsti velikega obsega, zlasti epske ali dramske: ep, didaktična ali poučna pesnitev, roman, povest, tragedija, komedija, drama, dramska pesnitev itd.

Male literarne zvrsti

Zajemajo kratka in srednje dolga besedila, zlasti v območju lirike in pripovedništva: himna, oda, elegija, idila, satira, epigram, pesem, pesem v prozi, likovna pesem, konkretna pesem, balada, romanca, bajka, basen, prilika, legenda, pravljica, pripovedka, novela, kratka zgodba, črtica, enodejanka itd.

Polliterarne zvrsti

Zvrstem, ki so literarne samo deloma, pravimo polliterarne. Močna je njihova spoznavna funkcija, estetska pa je manjša. Najpomembnejše polliterarne zvrsti novega veka so filozofske in znanstvene razprave ter eseji.

Glej tudi

Opombe

↑ Na Slovenskem sta dve poimenovalni tradiciji: na slavistiki so zvrsti lirika, epika in dramatika, vrste pa roman, komedija, balada itd., na primerjalni književnosti pa je ravno obratno.

Vir

Janko Kos: Literarna teorija, Ljubljana: 2001

[1] Na Slovenskem sta dve poimenovalni tradiciji: na slavistiki so zvrsti lirika, epika in dramatika, vrste pa roman, komedija, balada itd., na primerjalni književnosti pa je ravno obratno.

[a]