Lipnica, Avstrija
Lipnica (nemško Leibnitz) je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji. Mesto leži na 275 m visokem Lipniškem polju ob železnici Dunaj–Trst, ter se razprostira na površini 23,53 km² in šteje 12.176 prebivalcev (popis 2017).
Lipnica Leibnitz | ||
---|---|---|
Mestna občina | ||
| ||
46°46′59″N 15°32′42″E / 46.78306°N 15.54500°E | ||
Država | Avstrija | |
Dežela | Štajerska | |
Politični okraj | Lipnica, Avstrija | |
Upravljanje | ||
• Župan | Helmut Leitenberger (SPÖ - Avstrijska socialnodemokratska stranka) | |
Površina | ||
• Skupno | 23,52 km2 | |
Nadm. višina | 275 m | |
Prebivalstvo (2024-01-01)[2] | ||
• Skupno | 13.362 | |
• Gostota | 570 preb./km2 | |
Časovni pasovi | UTC+1 (CET/CEST) | |
UTC+2 (CET/CEST) | ||
Poštna številka | 8430, 8435, 8451, 8462 | |
Omrežna skupina | +43 3452 | |
Avtomobilska oznaka | LB | |
Št. občine | 61053 | |
Spletna stran | www.leibnitz.at |
Zgodovina
urediV rimski dobi je bilo v bližini današnje Lipnice v 1. stoletju naše dobe ustanovljeno naselje Flavia Solva, ki je bilo obenem upravno središče. Arheološki sledovi v vzhodnem delu naselja govorijo o manjšem naselju z amfiteatrom, vendar brez utrdb. Za Flavio Solvo so značilne zlasti grobnice z nagrobniki z odličnimi portreti pokojnih.
Čeprav je središče sedanjega mesta le približno 3 km oddaljeno od arheološkega najdišča Flavia Solva, se Lipnica ne more sklicevati na neposrednega naslednika tega rimskega municipija, ustanovljenega v 1. stoletju in dokončno uničenega v zgodnjem 5. stoletju. Ko so se na to območje priselili Bavarci v 9. stoletju, so naseljenci postopoma absorbirali slovansko prebivalstvo, ki je tu domovalo v prejšnjih 500 letih, so vsi spomini na rimsko mesto je že zdavnaj zbledeli.
Umetnostni spomeniki
urediŽupnijska cerkev sv. Jakoba je romanska stavba postavljena v 13. stoletju, ki so ji v 14. stol. prizidali prezbiterij. V 15. stoletju so cerkev gotsko obokali ter ji prizidali severno stransko ladjo in zvonik. Kapeli na južni strani ladje in prezbiterija sta iz 1667. V baroku so rebra na oboku prezbiterija nadomestili s štukaturo. Leta 1903 pa so preoblikovali cerkveno zunanjščino.