Levitan

roman Vitomila Zupana
(Preusmerjeno s strani Levitan: Roman, ali pa tudi ne)

Levitan je zaporniški roman z avtobiografskimi prvinami Vitomila Zupana (1982), ki pripoveduje o političnem zaporniku Jakobu Levitanu. Velja za eno prvih slovenskih del, ki obravnava zaporniško tematiko, poleg avtobiografskosti romana pa je le-ta tudi izrazito erotičen. Roman je leta 1982 prejel Župančičevo nagrado.

Levitan  
Vitomir Zupan, Levitan.jpg
Izdaja iz leta 1985.
AvtorVitomil Zupan
DržavaSlovenija
Jezikslovenščina
ZaložnikLjubljana: Cankarjeva Založba
Datum izida1982
Subjektslovenska književnost
Žanrzaporniški roman avtobiografski roman
Vrsta medijatisk
Št. strani307
Klasifikacija
COBISS ID15464449

VsebinaUredi

Bralec spremlja prvoosebnega pripovedovalca Jakoba Levitana, pisatelja, bivšega partizana in novo obsojenega političnega zločinca v času po drugi svetovni vojni. Obtožen je nenavadnih spolnih praks, poskusa posilstva, poskusa umora ter govora zoper politični režim. Po podrobnem opisu aretacije in Levitanovega predhodnega življena, spoznamo, da le-ta za svoje delo in razgledanost ni žel posebnega ugleda. Pripovedovalec se s svojo nesrečno usodo spopade na edinstven način. Levitan kljub nepošteni in ne povsem pravnomočno podkrepljeni aretaciji, ohrani življenjsko voljo. Leta preživeta v zaporu dojema kot nekakšno šolanje, kjer jetniki opravljajo najrazličnejše izpite in na koncu vendarle diplomirajo iz "jetniške fakultete". Tudi sam se posveti študiju, iz njegovega pripovedovanja je razvidna njegova izobraženost, saj je pripoved opremljena z veliko znanimi citati in metaforami svetovne književnosti, psihologije, filozofije idr. Poleg učenja za arestantske izpite, si jetniki čas krajšajo s pripovedovanjem zgodb o svojih in tujih življenjih. Levitan nam tako predstavi veliko nenavadnih sojetnikov in njihovih izkušenj. Tako se dotakne dna človeštva, njegovih travm, nenavadnih, podlih izkušenj in dojemanj na nov način, jih skuša prej razumeti kot obsojati.

Levitanovo študiranje in razmišljanje, doživljanje sveta v arestu pa je poleg prostaškega jezika in sočnega sloga, začinjeno tudi z veliko mero erotike. Sam verjame, da spolna sla preganja depresijo in je ključna za preživetje v danih razmerah. Hkrati skozi erotične miselne vložke opisuje tudi soočanje sojetnikov s pomanjkanjem spolnega stika, ki nekatere pripelje na rob razuma.

Pripovedovalčevo dojemanje sveta in njegovo razodevanje svojih političnih, življenjskih in metafizičnih razmišljanj pa bralca na sam lik močno naveže. Ob njegovih dolgih razmišljanjih in refleksijah spremljamo tudi njegovo jetniško življenje - transporte, mučna zasliševanja in težke razmere v arestu. Jakob Levitan zaradi slabih higienskih okoliščin v ječi kmalu zboli za tuberkulozo, dovoljena mu je celo operacija na pljučih. Kljub bolezni pa še vedno vestno in na skrivaj ustvarja, svoja dela medtem inovativno tihotapi na prostost. Njegov opus zajema kratke refleksivne stihe, politične drame, najrazličnejše eseje in razmišljanja ter kratke dnevniške zapise. Čas si krajša z izmišljanjem zgodb, pesmi in tudi radijskih oddaj. Na koncu knjige je pripovedovalec premeščen v milejšo, skoraj prijetno zaporniško ustanovo, kjer lahko prosto dela in študira, pozneje pa je zaradi bolezni predčasno izpuščen iz zapora. Kljub njegovemu preživetju in moralnemu očiščenju skozi roman pa Levitan izpust doživlja kot smrt, muko zavezano z bolečino.

Komentarji in kritikeUredi

Levitan bo bržkone obveljal kot knjiga leta. S temo, ki je osebna in hkrati zgodovinska, pisatelj presega zgolj imaginarno funkcijo literarnega besedila; tekstu vrača pričevanjsko verodostojnost, skoroda memoarnost, a hkrati poglablja vednost o človekovih nraveh. Levitan je poln vitalizma in je potemtakem njegova zmaga popolna: na ravni fiziče osvoboditve, uveljavljanja osebnostne identitete in integritete ter literarne upodobitve martirija, ki pa vendarle ni zgolj individualen, le Zupanov. Levitan je metafora širših, občečloveških dimenzij in kot taka presega zgolj področje slovenske polpreteklosti kot tudi območje slovenske književnosti. (Marijan Zlobec, 1983)
Režim, ki bi uničil vsakega, mu pobral slo življenja in razposajenost. Toda on je iz tega pekla ustvaril enega najboljših romanov – »Levitan«. Ko ga je napisal na začetku sedemdesetih, mu je založba plačala lep honorar, tekst pa za zmeraj pogubila. Rokopis je desetletje krožil med prijatelji in še kot neobjavljen je bil uvrščen med največja literarna dela. (Bernard Nežmah, 2014)
Zaporniški roman Levitan mestoma deluje kot priročnik za preživetje. Kdaj drugič pa deluje, kot da bi nas hotel opozoriti z antizgledom. (Radio Študent, 2014)

KritikeUredi

  • Dušan Željeznov. Izvirzna dela v Cankarjevi založbi (II). Primorski dnevnik 38/1158 (1982). 7. [1]
  • Slavko Rupel. Izdaje Cankarjeve založbe. Primorski dnevnik 38/11349 (1982). 4. [2]
  • Milan Markelj. Arest kot univerza. Dolenjski list 33/33 (1982). 15. [3]

Izdaje romanaUredi

  • Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982
  • Zagreb: Globus, Murska Sobota: Pomurska založba, 1985
  • Ljubljana: Mladinska knjiga, 2001
  • Ljubljana: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, 2014 (izdaja v Braillovi pisavi).

PrevodiUredi

  • hrvaški - Levitan: roman, koji to i nije. Zagreb: Globus, 1983 (prev. Rada Vikić) (COBISS)
  • srbski - Levitan. Beograd: Beogradski izdavačko-grafički zavod, 1989 (prev. Miljenka Vitezović)
  • ruski - Levitan: roman, a možet, i net. Moskva: Lingvistika, 2013 (prev. Julija Anatolʹevna Sozina in Natalija Julʹevna Švedova)

Diplomska dela na temo LevitanaUredi

  • Vlado Žabot: Estetski vidiki v Zupanovem Levitanu. Ljubljana, 1986.
  • Alenka Šalej: Vitomil Zupan: odnos do vojne, kakor se kaže v njegovih avtobiografskih romanih menuat za kitaro, Komedija človeškega tkiva, Levitan in Apokalipsa vsakdanjosti. Ljubljana, 1990.
  • Nataša Stopar: Analiza štirih Zupanovih romanov. Koper, 1991.
  • Mojca Štih: Slovenski zaporniški roman v osemdesetih letih. Ljubljana, 1995.
  • Barbara Nežič: Romani Vitomila Zupana. Ljubljana, 1998.
  • Dunja Kaluža: Problematika avtobiografskosti in seksualnosti pri Vitomilu Zupanu. Ljubljana, 1998.
  • Jelka Kos: Odnos glavne literarne osebe do žensk, njena moralnost in spolnost v izbranih romanih Vitomila Zupana. Maribor, 2001.
  • Tanja Tušar: Spolnost pri Vitomilu Zupanu. Ljubljana, 2001.
  • Polona Žagar: Moški in ženska v avtobiografskem romanesknem opusu Vitomila Zupana. Ljubljana, 2002.
  • Neja Morato: Poezija izza rešetk: Pesmi iz zapora Vitomila Zupana. Ljubljana, 2007.
  • Katja Bukovšek: Avtobiografskost in problematika seksualnosti v izbranih romanih Vitomila Zupana. Maribor, 2010.
  • Nika Lampret: Zaporniški roman. Ljubljana, 2013.
  • Brina Devetak: Vitomil Zupan, življenje kot roman: avtobiografskost in erotika v romanih Levitan in Apokalipsa vsakdanjosti. Ljubljana, 2014.
  • Maja Šučur: Fikcija kot resničnejša avtobiografija: sodobni avtobiografski roman in zaporniška izkušnja avtorjev, obsojenih v procesih zoper intelektualce v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Ljubljana, 2014.
  • Neža Lavrečnič Ambrožič: Zaporniški roman: Levitan, Noč do jutra, Umiranje na obroke. Ljubljana, 2016.

Viri in literaturaUredi