Letalonosilke razreda Admiral Kuznjecov

Razred Admiral Kuznjecov (rusko Проект 1143.5, Projekt 1143.5) je razred treh letalonosilk Sovjetske, Ruske in Kitajske vojne mornarice. To so največje letalonosilke, ki so bile izdelane za Sovjetsko vojno mornarico.

Razred Admiral Kuznjecov
An overhead view of Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Kuznetsov.
Admiral Kuznjecov leta 2017
Pregled razreda
Ime: Razred Admiral Kuznjecov
Ladjedelnica:
Uporabniki:
Predhodni: Krečjet
Naslednji:
Podrazredi:
  • Tip 001
  • Tip 002
Gradnja: 1. april 1982–17. december 2019
V službi: 25. december 1990–
Načrtovane ladje: 3
Izdelane ladje: 3
Aktivne ladje: 3
Splošne značilnosti
Tip: Letalonosilka
Izpodriv:
Dolžina: 305 m
Širina: 72 m
Ugrez: 11 m
Pogon:
Hitrost: 29 vozlov (54 km/h)
Doseg:
  • 8500 navtičnih milj (15.700 km) pri 18 vozlih (33 km/h)
  • 3800 navtičnih milj (7000 km) pri 29 vozlih (54 km/h)
Maksimalna posadka: 1500
Oborožitev:
Nosilnost letal:
  • 30–50 × zrakoplovov:[4]
    • 18–32 × letal
    • 18–24 × helikopterjev
Objekti za zrakoplove:

ZgodovinaUredi

Razred je bil konstruiran v sanktpeterburškem Nevskem projektno-konstruktorskem biroju pod vodstvom glavnih konstruktorjev J. Sergejeva in Leva Bjelova. V letih 1982 in 1985 sta bila v Črnomorski ladjedelnici 444 položena gredlja dveh ladij: Admiral flota Sovjetskogo sojuza Kuznjecov in Varjag. Prva je bila dokončana v Sovjetski zvezi in leta 1991 predana Severni floti, druga pa je bila prodana nedokončana iz Ukrajine na Kitajsko, kjer je bila dokončana v Ladjedelnici Daljan leta 2012 kot letalonosilka Ljaoning. Po njenem vzoru je Kitajska med letoma 2015 in 2019 v Ladjedelnici Daljan z manjšimi spremembami izdelala še tretjo letalonosilko v razredu, Šandong.[5]

Rusija letalonosilke označuje kot težka letalonosilna križarka (rusko Тяжелый авианесущий крейсер, Tjažolij avianesuščij krejser – TAKR ali TAVKR). Namenjene so zagotavljanju zračne podpore Ruski vojni mornarici v boju z udarnimi skupinami ameriških jedrskih letalonosilk in za obrambo bastijonov. Za razliko od ameriških superletalonosilk, ki poleg letal nimajo skoraj nobenega orožja, ima ruska letalonosilka velik nabor oborožitve, kot so manevrirne rakete za zračno obrambo in protiladijske rakete. Oborožena je s težkimi protiladijskimi raketami P-700 Granit in raketami površina-zrak 3K95 Kinžal. Za zadnjo linijo obrambe ima Kortik CIWS s parom Gatlingovih topov in sistemom 9M311 Tunguska. Za protipodmorniško bojevanje je opremljena s sistemom UDAV-1.

Druga razlika je od ameriških letalonosilk je, da ruske letalonosilke nimajo katapulta za letala in uporabljajo tako imenovano »smučarsko skakalnico«, ki olajša vzlet.

Ladje poganja osem kotlov in štiri parne turbine – vsaka z močjo 50.000 KM. Imajo štiri propelerje s fiksnim krakom. Največja hitrost je 29 vozlov (54 km/h), doseg pri največji hitrosti pa 6100 km. Pri ekonomični vožnji s hitrostjo 18 vozlov je doseg povečan na 13.700 km.

Letalonosilke imajo kapaciteto za največ 33 letal in 12 helikopterjev.

Admiral KuznjecovUredi

Na Admiralu Kuznjecovu je bilo glavno bojno letalo sprva Su-33, leta 2015 pa ga je zamenjalo letalo MiG-29K. Ima tudi helikopterje za protipodmorniško bojevanje in iskanje in reševanje. Letalska paluba obsega 14.700 m2 in ima tudi »smučarsko skakalnico«, ki je nagnjena za 12°. Letalonosilke uporabljajo nastavitev STOBAR (Short Take-Off But Arrested Recovery) – kratek vzlet in pristanek s pomočjo zaviralnih žic. Su-33 lahko vzleti tudi s samo 105 m dolge steze, čeprav je paluba letalonosilke skoraj trikrat daljša.[6] Ima 12 nosilcev za orožje s kapaciteto 6500 kg tovora. Letalonosilke imajo dve dvigali za letala, prednje in zadnje.

Admiral Kuznjecov je ognjeni krst doživel leta 2016 z operacijo v sirski državljanski vojni na vzhodu Sredozemskega morja. Spremljala ga je križarka Pjotr Veliki razreda Orlan. Pod poveljstvom kapitana 1. stopnje Sergeja Artamonova so letala z letalonosilke napadala cilje Islamske države, pri čemer sta bili dve letali izgubljeni zaradi težav z zaviralnimi žicami pri pristanku (oba pilota sta bila rešena).[7][8] Ladja je bila nato poslana na modernizacijo v Murmansk. Tokom del je 30. oktobra 2018 v nesreči potonil plavajoči dok PD-50, v katerem je bil Admiral Kuznjecov,[9] 12. decembra 2019 pa je ladja doživela še požar.[10] Namesto plavajočega doka je bil zgrajen novi suhi dok, ki je bil dokončan spomladi 2022 in 20. maja 2022 je Admiral Kuznjecov vstopil vanj.[11][12] 27. julija 2022 je bil suhi dok izpraznjen, nakar so se popravila letalonosilke lahko začela.[13] 15. junija 2022 je predsednik Združene ladjedelniške korporacije Aleksej Rahmanov sporočil, da je bila vrnitev Admirala Kuznjecova v vojno mornarico preložena na začetek leta 2024.[14][15][16] Med modernizacijo bodo odstranjene izstrelilne celice raket P-700 Granit, dodane pa bodo rakete za zračno obrambo kratkega dosega Pancir-S1.

EnoteUredi

Razred Admiral Kuznjecov – pomembni datumi
Ime Gredelj položen Splavljena Predana Stanje
Admiral Kuznjecov
(prej Riga, Leonid Brežnjev, Tbilisi)
1. april 1982 6. december 1985 25. december 1990 V remontu, del ruske Severne flote[17][18][19]
Ljaoning
(prej Riga, Varjag)
6. december 1985 4. december 1988 25. september 2012 Aktivna v Severni floti Kitajske vojne mornarice[20][21]
Šandong
marec 2015 26. april 2017 17. december 2019 Aktivna v Južni floti Kitajske vojne mornarice[22]

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 »Admiral Flota Sovetskogo Soyuza Kuznetsov«. Rusnavy.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2020. Pridobljeno 22. decembra 2014.
  2. 2,0 2,1 2,2 »Kuznetsov Class – Project 1143.5«. Globalsecurity.org. 7. september 2011. Arhivirano iz spletišča dne 8. oktobra 2014. Pridobljeno 22. decembra 2014.
  3. 3,0 3,1 Апалков, Ю.В. (2003). Ударные корабли (v ruščini). Zv. Vol. 11, part 1. Санкт-Петербург: Галея Принт. {{navedi knjigo}}: |volume= ima odvečno besedilo (pomoč)
  4. 4,0 4,1 4,2 »俄羅斯航母戰鬥群取消停靠西班牙港口補給«. BBC 中文网 (v kitajščini). 26. oktober 2016. Arhivirano iz spletišča dne 16. decembra 2017. Pridobljeno 27. novembra 2017.
  5. »China aircraft carrier confirmed by general«. BBC News Online. 8. junij 2011. Pridobljeno 30. novembra 2012.
  6. Gordon, Yefim (2001). Flankers, The New Generation. Midland Publishing. str. 91. ISBN 1 85780 121 0.
  7. »Минобороны РФ подтвердило аварию истребителя авианосца "Адмирал Кузнецов"«. interfax.ru (v ruščini). 14. november 2016. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  8. »Кремль прокомментировал потерю второго истребителя с «Адмирала Кузнецова»«. rbc.ru (v ruščini). 5. oktober 2016. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  9. »Упустили док: почему «Адмирал Кузнецов» едва не утонул«. iz.ru (v ruščini). 30. oktober 2018. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  10. »На "Адмирале Кузнецове" нашли второго погибшего«. ria.ru (v ruščini). 13. december 2019. Pridobljeno 11. aprila 2021.
  11. »Источник: заход авианосца "Адмирал Кузнецов" в док на ремонт перенесли из-за погоды«. TASS (v ruščini). 18. maj 2022. Pridobljeno 18. maja 2022.
  12. »Авианосец "Адмирал Кузнецов" успешно встал в док«. ria.ru (v ruščini). 20. maj 2022. Pridobljeno 20. maja 2022.
  13. »Для начала докового ремонта авианосца "Адмирал Кузнецов" осушили док 35-го СРЗ«. TASS (v ruščini). 27. junij 2022.
  14. »Авианесущий крейсер "Адмирал Кузнецов" передадут ВМФ РФ в начале 2024 года«. TASS (v ruščini). 15. junij 2022.
  15. »Russian aircraft carrier Admiral Kuznetsov to complete repairs in September 2022«.
  16. »Russia's sole aircraft carrier suffers another repair delay - Tass«. news.yahoo.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 8. junija 2022.
  17. »Авианесущий крейсер "Адмирал Кузнецов" передадут ВМФ РФ в начале 2024 года«. TASS (v ruščini). 15. junij 2022.
  18. »Russian aircraft carrier Admiral Kuznetsov to complete repairs in September 2022«.
  19. »Russia's sole aircraft carrier suffers another repair delay - Tass«. news.yahoo.com (v ameriški angleščini). Pridobljeno 8. junija 2022.
  20. Nemoto, Ryo (11. maj 2022). »China aircraft carrier stages 100-plus takeoffs near Okinawa islands«. Nikkei Asia.
  21. Sutton, H I (17. junij 2022). »China Launches First Aircraft Carrier Which Rivals U.S. Navy's«. Naval News.
  22. »台防务部门:山东舰正通过台湾海峡北上«. www.guancha.cn. Arhivirano iz spletišča dne 27. decembra 2019. Pridobljeno 27. decembra 2019.

Zunanje povezaveUredi