Lepa griva

Lepa griva
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Gomphales (žilolistarji)
Družina:	Gomphaceae (žilolistarke)
Rod:	Ramaria (grive)
Vrsta:	R. formosa
Dvočlensko ime
	Ramaria formosa; (Pers.) Quél. (1888)
Sinonimi
	Clavaria formosa Pers. (1797) ; Merisma formosum Lenz (1831) ; Clavaria formosa Krombh. (1841) ; Corallium formosum G.Hahn (1883) ;

Lepa griva (znanstveno ime Ramaria formosa) je gliva, ki spada v rod griv. Znana je tudi pod starejšim slovenskim poimenovanjem tribarvna griva.

Značilnosti

Lepa griva ima koralasto razraščeno plodišče, ki zraste do 20 cm visoko. Posamezne veje so stisnjene in se vzpenjajo skoraj vzporedno. Sedla med vejami so v obliki črke U. Barva vej je pri mladih primerkih rumeno rožnate barve, nato postane lososovo oranžna, z dolgimi limonasto rumenimi konicami, zaradi česar je bila imenovana tudi tribarvna griva. Vršički s staranjem postopoma zbledijo.

Meso gob je belo, nespremenljiva, včasih pod povrhnjico rožnato, marmorirano v pogojih visoke vlažnosti in v visokih vejah krhko, v spodnjem delu pa je mehko in kompaktno. Ima neizrazit zeliščni vonj in najprej lahek, blag zeliščni okus, ki zlasti v vrhovih vejic postane kiselkast in grenak.^[2]

Razširjenost in življenjski prostor

Lepa griva je razširjena v Evropi in Severni Ameriki. Je mikorizna vrsta in raste v mešanih gozdovih, najpogosteje v bližini bukve.^[3]

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je rumeno okraste barve. Trosi so elipsoidni, rahlo bradavičasti in merijo 9–12,5 x 4,2–5,5 μm.^[2]

Kemične reakcije:

kalijev hidroksid: oker
amonijev hidroksid: rjavo oranžna
fenol: rahlo rožnata^[2]

Podobne vrste

čopičasta griva (Ramaria stricta) ima kovinski priokus
cvetoča grmulja (Artomyces pyxidatus) raste na ostankih lesa
rumena griva (Ramaria flava) je izrazito rumene in citronaste barve

Uporabnost

Lepa griva je strupena. Povzroča gastrointestinalni sindrom in deluje odvajalno, povzroča bolečine in krče v prebavilih. Iz te gobe so izoliali dve učinkovini ramarin A in ramarin B, ki verjetno pripomoreta k opisanim simptomom.^[4]

Galerija slik

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Lepa griva

Gobe.si

Sklici

↑ »GSD Species Synonymy: Ramaria formosa (Pers.) Quél«. Species Fungorum. CAB International. Pridobljeno 18. novembra 2015.
↑ ^2,0 ^2,1 ^2,2 Franchi, Paolo; Marchetti, Mauro (2021). I funghi clavarioidi in Italia (v italijanščini). A.M.B. Fondazione Centro Studi Micologici. str. 969–979.
↑ Nilson S & Persson O (1977). Fungi of Northern Europe 1: Larger Fungi (Excluding Gill-Fungi). Penguin. str. 64. ISBN 0-14-063005-8.
↑ Kim, Kwan-Chul; Lee, Ik-Soo; Yoo, Ick-Dong; Ha, Byung-Jo (2015). »Sesquiterpenes from the Fruiting Bodies of Ramaria formosa and Their Human Neutrophil Elastase Inhibitory Activity«. CHEMICAL & PHARMACEUTICAL BULLETIN (v angleščini). Zv. 63, št. 7. str. 554–557. doi:10.1248/cpb.c15-00051. ISSN 0009-2363.

[urlFungorum_synonymy:_Ramaria_formosa-1] »GSD Species Synonymy: Ramaria formosa (Pers.) Quél«. Species Fungorum. CAB International. Pridobljeno 18. novembra 2015.

[:0-2] 2,0 ^2,1 ^2,2 Franchi, Paolo; Marchetti, Mauro (2021). I funghi clavarioidi in Italia (v italijanščini). A.M.B. Fondazione Centro Studi Micologici. str. 969–979.

[Nilper-3] Nilson S & Persson O (1977). Fungi of Northern Europe 1: Larger Fungi (Excluding Gill-Fungi). Penguin. str. 64. ISBN 0-14-063005-8.

[4] Kim, Kwan-Chul; Lee, Ik-Soo; Yoo, Ick-Dong; Ha, Byung-Jo (2015). »Sesquiterpenes from the Fruiting Bodies of Ramaria formosa and Their Human Neutrophil Elastase Inhibitory Activity«. CHEMICAL & PHARMACEUTICAL BULLETIN (v angleščini). Zv. 63, št. 7. str. 554–557. doi:10.1248/cpb.c15-00051. ISSN 0009-2363.

[1]

[2]

[3]

[4]