Brezov turek
Brezov turek (znanstveno ime Leccinum versipelle) je užitna goba iz rodu Leccinum (dedi in turki), ki je razširjena tudi v Sloveniji.
| Leccinum versipelle | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 Brezov turek
| ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Leccinum versipelle |
| ||||||||||||||||
Opis uredi
Brezovega turka spoznamo po rdeče oranžnem ali rumeno rjavem klobuku, ki pri odraslih gobah doseže od 8 do 15 cm v premeru, lahko pa tudi več in je sprva polkrožen, kasneje pa postaja vse bolj sploščen in blazinast. Gladka kožica sega preko roba klobuka, ki ima na spodnji strani sprva belkasto nato pa sivkasto trosovnico, v kateri so dolge, drobne in okrogle cevke sive barve. V cevkah je vretenast in podolgovat trosni prah tobačno rjave barve.
Bet je valjast ali rahlo betičast, poln in trd ter ima drobne črne luske, ki se s starostjo redčijo. V dnišču je običajno modrikasto zelenkast. Pri mladih primerkih je bet enako okusen kot klobuk, pri starejših gobah pa nekoliko oleseni. V višino meri pri odraslih gobah od 10–15 cm, premer pa ima od 3 do 5 cm.
Meso brezovega turka je belo, na prerezanih mestih pa postane rahlo rdečkasto do vijoličasto, v dnišču beta pa modrikasto zeleno. Je prijetnega vonja in okusa.
Razširjenost in uporabnost uredi
Brezov turek raste pod brezami, skupinsko ali posamično od maja pa vse do pozne jeseni in je na Slovenskem dokaj pogosta gobja vrsta, ki je zaradi svojega dobrega okusa zelo cenjena. Uporaben je za vse vrste gobjih jedi, nekatere ljudi pa moti temna barva njegovega mesa. Temu se delno izognemo tako, da ga narežemo v kipečo slano vodo.
Glej tudi uredi
