Kumulonimbus calvus
Kumulonimbus calvus ali začetni nevihtni oblak nastane kadar velikanski kopasti oblak (kumulus) proti poldnevu doseže zaporno plast, se lahko še pravočasno, pri trajajoči termiki, oskrbi z vlago. Tedaj prebije zaporno plast in se še naprej veča in se naposled spremeni v nevihtni oblak. V višini med 4000 in 9000 m sestavljajo nekdanji kopasti oblak samo še v spodnjem delu vodne kapljice. V mrzlem, zgornjem delu, pri temperaturah pod -10ºC, ga sestavljajo drobne ledene iglice, ki dajo oblaku novo obliko. Zaradi poledenitve izginejo prejšnji ostri robovi. Glava nevihtnega oblaka postane gladka ali vlaknata in dobi obliko nakovala.
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/3/37/Cumulonimbus12_-_NOAA.jpg/250px-Cumulonimbus12_-_NOAA.jpg)
![](http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/1/12/Cumulonimbus_calvus_cloud_over_the_Gulf_of_Mexico_in_Galveston%2C_Texas.jpg/250px-Cumulonimbus_calvus_cloud_over_the_Gulf_of_Mexico_in_Galveston%2C_Texas.jpg)
Nevihtni oblaki imajo lahko dve razvojni stopnji. Pri prvi nastajajo plešasti (Kumulonimbus calvus), pri drugi pa dlakasti (Kumulonimbus capillatus) oblaki. S temi izrazi opisujejo vremenoslovci začetno in končno obliko nevihtnih oblakov.
Viri
uredi- Oblaki in vreme (Zbirka sprehodi v naravo), Ernest Neukamp
- Vremenoslovje za vsakogar, Günter d.Roth, 1992
- Velika knjiga o vremenu, Janko Pučnik, 1980