Ksois
Ksois (arabsko سخا, starogrško starogrško Ξόις, Ksóis, koptsko ⲥϦⲱⲟⲩ[1] je bilo veliko staroveško mesto sredi Nilove delte v Egiptu. V Starem Egiptu se je imenovalo Khasut, Khaset ali Sakha.
Ksois سخا | |
|---|---|
_(14783850642).jpg) | |
  Ksois Geografska lega Ksoisa v Egiptu | |
| Koordinati: 31°05′17″N 30°56′44″E / 31.08806°N 30.94556°E | |
| Država |  Egipt |
| Guvernat | Kafr El Sheikh |
| Prebivalstvo (2006) | |
| • Skupno | 14.733 |
| Časovni pas | UTC+2 (EST) |
Zgodovina
urediKsois je stal na otoku, ki sta ga tvorila Sebeniški in Fatniški rokav Nila. Spadal je v Sebeniški nom. Kasneje je bil upravno središče lastnega Ksoiškega noma.
Štirinajsta egipčanska dinastija je po Manetonu štela 76 kraljev in vladala do vdora Hiksov v drugem vmesnem obdobju Egipta. Povsem mogoče je, da je Ksois zaradi svojega položaja v močvirjih Nilove delte in mreži Nilovih rokavov obdržal svojo samostojnost tudi med hiško okupacijo Nilove delte ali vsaj del samostojnosti s plačevanjem davka hiškim osvajalcem. S temi domnevami se večina egiptologov ne strinja. Prepričani so, da je Štirinajsta dinastija vladala iz Avarisa na vzhodu Nilove delte.[2]
Po mnenju nekaterih geografov bi Ksois lahko bil Herodotov Papremis.[3](Champollion: l'Egypte sous les Pharaons, vol. ii, str. 214) je ostanke Ksoisa prepoznal v sodobni Sakhi (Sakkra), ki je arabski sinonim za koptski Xeos in staroegipčanski Skhoo.[4] Skozi Ksois je šla cesta iz Tamiatisa v Memfis.
V rimskem in bizantinskem obdobju je bil Ksois središče krščanske škofije, kasneje pa nezasedena naslovna škofija.[5]