Ksois (arabsko سخا‎, starogrško starogrško Ξόις, Ksóis, koptsko ⲥϦⲱⲟⲩ[1] je bilo veliko staroveško mesto sredi Nilove delte v Egiptu. V Starem Egiptu se je imenovalo Khasut, Khaset ali Sakha.

Ksois

سخا
Ksois se nahaja v Egipt
Ksois
Ksois
Geografska lega Ksoisa v Egiptu
Koordinati: 31°05′17″N 30°56′44″E / 31.08806°N 30.94556°E / 31.08806; 30.94556
Država Egipt
GuvernatKafr El Sheikh
Prebivalstvo
 (2006)
 • Skupno14.733
Časovni pasUTC+2 (EST)

Zgodovina uredi

Ksois je stal na otoku, ki sta ga tvorila Sebeniški in Fatniški rokav Nila. Spadal je v Sebeniški nom. Kasneje je bil upravno središče lastnega Ksoiškega noma.

Štirinajsta egipčanska dinastija je po Manetonu štela 76 kraljev in vladala do vdora Hiksov v drugem vmesnem obdobju Egipta. Povsem mogoče je, da je Ksois zaradi svojega položaja v močvirjih Nilove delte in mreži Nilovih rokavov obdržal svojo samostojnost tudi med hiško okupacijo Nilove delte ali vsaj del samostojnosti s plačevanjem davka hiškim osvajalcem. S temi domnevami se večina egiptologov ne strinja. Prepričani so, da je Štirinajsta dinastija vladala iz Avarisa na vzhodu Nilove delte.[2]

Po mnenju nekaterih geografov bi Ksois lahko bil Herodotov Papremis.[3](Champollion: l'Egypte sous les Pharaons, vol. ii, str. 214) je ostanke Ksoisa prepoznal v sodobni Sakhi (Sakkra), ki je arabski sinonim za koptski Xeos in staroegipčanski Skhoo.[4] Skozi Ksois je šla cesta iz Tamiatisa v Memfis.

V rimskem in bizantinskem obdobju je bil Ksois središče krščanske škofije, kasneje pa nezasedena naslovna škofija.[5]

Sklici uredi

  1. [1]
  2. Kim Ryholt (1997): The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, Museum Tusculanum Press.
  3. Herodot, ii. 59, iii. 12). Champollion
  4. Niebuhr: Travels, vol. i., str. 75).
  5. Xios. catholic-hierarchy.org.