Krogla je del naboja, ki zaradi hitrega širjenja smodniških plinov z veliko hitrostjo zapusti cev strelnega orožja. Imenovati kroglo naboj je huda terminološka napaka.

Materiali

uredi

Krogle so navadno iz zlitine svinca in kositra in jih lahko delno ali v celoti obdaja bakren, medeninast ali plašč iz kakšne druge mehkejše kovine. Obstajajo tudi krogle iz teflona, zlitine bizmuta in volframa ter jeklene krogle ali take z jedrom iz trših materialov kot so titan, osiromašeni uran in podobni za uporabo v prebojnih vojaških kroglah.

Delitev

uredi
 
Polnooplaščeni pištolski krogli kalibrov 9mm in 7,65mm ter neoplaščena krogla (svinčenka) kalibra 9mm

Krogle v glavnem ločimo po načinu oplaščenja. Glavne skupine krogel:

  • Polnooplaščene (FMJ) krogle za vojaško, policijsko in športno uporabo,
  • Delno oplaščene krogle z mehko konico (JSP) za lovsko uporabo,
  • Delno oplaščene krogle z votlo konico (JHP) za policijsko uporabo in uporabo v specialnih enotah (včasih imenovane tudi dumdum krogle),
  • Neoplaščene krogle za športno uporabo,
  • Neubojne krogle, namenjene policijskim enotam za obvladovanje demonstrantov ali drugih osumljencev (gumijaste ali plastične).

Polnooplaščene vojaške krogle pa se delijo še na:

  • Klasične polnooplaščene (jedro iz svinca ali podobne kovine z veliko gostoto),
  • Markirne (jedro iz mešanice magnezija, kroma in perklorata ali drugih snovi),
  • Prebojne (jedro iz najtrših kovin),
  • Prebojno-zažigalne (vrh krogle iz najtrših kovin, peta pa polnjena z vnetljivimi snovmi),
  • Zažigalne (jedro krogle iz vnetljivih materialov, po navadi iz belega fosforja),
  • Šolske (v preteklosti lesene, danes pa skorajda ne obstajajo več in jih nadomeščajo manevrski naboji brez krogel).