Krajšave so v jezikoslovju kratice, formule, simboli in okrajšave.[1] Mednje lahko kot ločeni kategoriji prištevamo še kratična poimenovanja in okrnjenke.[2]

Kratice

uredi

Kratice so krajšave, ki nastanejo s krnitvijo večbesedne zveze, nato pa se njeni ostanki sklopijo, npr. R(deči) k(riž) – RK, n(ogometni) k(lub) – NK ... V glavnem jih pišemo z velikimi tiskanimi črkami in so moškega spola ednine. Izjeme so kratice na nenaglašeni -a, ki so ženskega spola ednine in jih sklanjamo (npr. CIA), izjemoma pa so lahko v množini in jih ne sklanjamo (npr. ZDA).[2]

Kemijske formule in simboli

uredi

Formule in simbole pišemo po dogovoru z velikimi in malimi črkami (npr. H2O – vodikov oksid, NaCl – natrijev klorid, t – čas). Formule beremo črkovalno (CO [ceó]), simbole pa črkovalno le pri narekovanju, sicer jih beremo kot prvotna poimenovanja, pogosto jih tudi prevajamo (H = vodik, t = čas).[1]

Okrajšave

uredi

Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze in jih zapišemo s piko (oz. = oziroma, t. i. = tako imenovani ...). Pri branju jih besedno razvezujemo.[3]

Kratična poimenovanja

uredi

Kratična poimenovanja so prvotno kratice, ki zaradi pogoste uporabe in podobnosti s pravimi besedami prehajajo med besedje, npr. aids (iz angl. A(cquired) I(mmune) D(eficiency) S(yndrome) = sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) ali Nato (iz angl. N(orth) A(tlantic) T(reaty) O(rganization) = Severnoatlantska obrambna organizacija).[2]

Okrnjenke

uredi

Okrnjenke so kratke oblike daljših besed, npr. Črt za Črtomir.[2]

  1. 1,0 1,1 Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 121.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 J. Skaza: Žepni pravopis za vsakdanjo rabo: pravopisna pravila, slogovni in pravopisni zgledi, Ljubljana, Jutro, 2006, str. 55–57.
  3. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 122.