Kozarac, Bosna in Hercegovina
Kozarac je naselje na severozahodu Bosne in Hercegovine.
Kozarac Козарац | |
|---|---|
 | |
  Kozarac Lega v Bosni in Hercegovini | |
| Koordinati: 44°58′28″N 16°50′23″E / 44.97444°N 16.83972°E | |
| Država |  Bosna in Hercegovina |
| Entiteta | Republika Srbska |
| Občina | Prijedor |
| Nadm. višina | 225 m |
| Prebivalstvo (2013)[1] | |
| • Skupno | 4.397 |
| Poštna številka | 79202 |
| Omrežna skupina | (+387) 52 |
| Spletna stran | kozarac.ba |
Zemljepis uredi
Kozarac leži na področju Bosanske Krajine, okoli 40 kilometrov severozahodno od Banja Luke in 9 kilometrov vzhodno od Prijedora.[2] Naselje leži ob vznožju hriba Kozare, katerega območje je zavarovano kot Narodni park Kozara, eden od štirih narodnih parkov v državi.
V kraju stojita grad iz 18. stoletja in spominsko znamenje 1226 prebivalcem, ubitim v vojni v Bosni in Hercegovini.[3][4] Skozi Kozarac poteka magistralna cesta M4.
Zgodovina uredi
Kozarac se v pisnih virih prvič omenja leta 1334 pod imenom Kozara (Cazara, Kotzura). Leta 1360 je postal svobodno kraljevsko mesto. Bil je središče Sanske župe, s katero so v 14. in 15. stoletju izmenično gospodarili bosanski in ogrski kralji. Leta 1518 je področje postalo del Osmanskega cesarstva. Pod osmansko vladavino, ki je s prekinitvami trajala 360 let, je mesto doživelo največji razvoj. V letih od 1687 do 1835 je bilo središče kapetanije, upravne podenote Bosanskega pašaluka. Sredi 19. stoletja je s selitvijo oblasti v Prijedor Kozarac začel izgubljati pomen. Po berlinskem kongresu 1878 je Bosna in Hercegovina prišla pod avstro-ogrsko upravo.[2]
Maja 1992 sta Kozarac obkolili Jugoslovanska ljudska armada in Vojska Republike Srbske, in 24. maja je bilo mesto napadeno. Po tridnevnem obleganju je bilo naselje zavzeto in preživelo prebivalstvo poslano v okoliška koncentracijska taborišča Omarska, Keraterm in Trnopolje. Po ocenah preživelih naj bi bilo v vojni ubitih do 2000 prebivalcev.[5][6]
Prebivalstvo uredi
Ob popisu leta 1991 je v Kozarcu živelo 4045 prebivalcev, večinoma Bošnjakov (92,5 %).[1] Med vojno v Bosni in Hercegovini je bilo nesrbsko prebivalstvo pregnano, vendar se je po koncu vojne v veliki meri vrnilo.[4][7] Po podatkih popisa 2013 je imel Kozarac 4397 prebivalcev, od tega 97,9 % Bošnjakov.[1]
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Opština Prijedor - Popis 2013 u BiH«. statistika.ba (v bosanščini). Pridobljeno 14. decembra 2019.
- ↑ 2,0 2,1 »Historija«. kozarac.eu (v bosanščini). Pridobljeno 14. decembra 2019.
- ↑ »Simbol Kozarca, kula stara tri stoljeća, urušava se i propada«. vijesti.ba (v bosanščini). 22. april 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2023. Pridobljeno 15. aprila 2020.
- ↑ 4,0 4,1 »U Kozarcu otvoreno spomen-obilježje za 1.226 ubijenih civila«. klix.ba (v bosanščini). 2. avgust 2010.
- ↑ »Tadic case: the verdict«. icty.org (v angleščini). Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. 7. maj 1997. Pridobljeno 15. aprila 2020.
- ↑ »Annex IX: Rape and sexual assault« (v angleščini). Varnostni svet ZN. 28. december 1994. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. aprila 2009.
- ↑ »Refugees return to Kozarac in Bosnia to rebuild community«. openDemocracy (v angleščini). 14. april 2020.