Koprocesor

Koprocesor je dodatna računska moč glavnemu mikroprocesorju, če le-ta ne zmore dovolj hitro izvesti zahtevnih računskih operacij. Koprocesor ima po navadi trdoožičeno zgradbo aritmetične procesne enote, tako da zmore izjemno hitro računanje aritmetičnih operacij s plavajočo vejico (seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje, korenjenje, trigonometrične in logaritmične funkcije…). CPU »čuti« koprocesor kot več pomnilniških lokacij, kamor nalaga operande in operacijsko kodo matematične opearacije (ukaz) in jemlje rezultate. Po navadi glavni procesor preneha delati tako dolgo, dokler ne dobi signala iz koprocesorja, da si lahko vzame rezultate. To dosežemo z BUSY ali WAIT signalom, ki jih generira koprocesor. Nekateri koprocesorji so sposobni prevzeti v tem času nadzor nad vodilom, tako da si celo sami poiščejo podatke shranjene v pomnilniku. Večina koprocesorjev je prilagojena delovanju točno določenih mikroprocesorjev, zato jih je potrebno kupovati v parih. Danes ima koprocesor velik pomen v prepračunavanju vektorjev v vktorskih slikah, česar sam procesor ne zmore.