Komet Cezar
Komet Cezar ali Cezarjev komet (uradna oznaka je C/-43 K1) je neperiodični komet.
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj: | ? |
| Odkrit dne: | 18. maj 44 pr. n. št. |
| Druge oznake: | Sidus Iulium, Caesaeis astrum |
| Značilnosti tiraA | |
| Prisončje: | 0,22 a.e. |
| Izsrednost: | 1,0 |
| Naklon tira: | 110° |
| Naslednje prisončje: | - |
OdkritjeUredi
Komet so opazili 18. ma]a 44 pr. n. št. Opazovali so ga lahko 7 dni na severovzhodnem nebu. Pojav kometa je bil pomemben zaradi časa v katerem se je pojavil. To je bil čas po umoru (15. marec) Julija Cezarja.
O kometu so pisali tudi na Kitajskem. Po njihovih virih se je komet pojavil na severozahodu in se je gibal proti ozvezdju Oriona.[1] Njegov rep je bil dolg 15°, opazili pa so, da sveti v rumeni barvi, kar nakazuje na prisotnost prahu in natrija.[1]
Žal se kitajska in rimska poročila razlikujejo o času pojavljanja kometa, kar bodo morali razrešiti zgodovinarji astronomije.
TirUredi
Komet ni prišel zelo blizu Zemlje. Približal se ji je dvakrat. Prvič 12. maja, ko se je gibal proti prisončju, drugič pa pri vračanju, 1. avgusta.[1] Njegova tir je bil paraboličen.
Viri, ki opisujejo kometUredi
O kometu so pisali naslednji grško-rimski avtorji:
- Gaj Svetonij Trankvil (znan kot Svetonij)
- Seneka
- Servij Tulij
- Dion Kasij Kokejan
- Horacij
- Vergilij
- Plinij starejši (Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši)
O kometu je pisal tudi kitajski vir:
- 班固 kitajski zgodovinar Ban Gu
SkliciUredi
Zunanje povezaveUredi
- Simulacija tirnice pri JPL (Java) (angleško)
- Komet Cezar in Virgilijeva Eneida (angleško)
- Opis največjih kometov v zgodovini (angleško)