Komarno, Slovaška
Komárno (madžarsko Komárom, nemško Komorn, srbsko Коморан – Komoran) je naselje s 32.643 prebivalci (po podatkih za leto 2021[1]) v Nitranskem okraju na skrajnem jugozahodu Slovaške. Stoji ob levem bregu reke Donave, ki je tam mejna reka z Madžarsko, tik pred njenim sotočjem z reko Vah. Na drugem bregu Donave stoji madžarsko mesto s podobnim imenom Komárom.[5]
Komárno Komárom | ||
|---|---|---|
Naselje | ||
 Trg Evrope | ||
| ||
  Komárno Lega na Slovaškem | ||
| Koordinati: 47°45′48″N 18°07′42″E / 47.76333°N 18.12833°E | ||
| Država |  Slovaška | |
| Okraj | Nitranski okraj | |
| Okrožje | Komárno | |
| Prva omemba | 1075 | |
| Upravljanje | ||
| • Župan | Béla Keszegh | |
| Površina | ||
| • Skupno | 103,16 km2 | |
| Nadm. višina | 109 m | |
| Prebivalstvo (2021) | ||
| • Skupno | 32.643[1] | |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | |
| Poštna številka | 945 01[3] | |
| Omrežna skupina | +421 35[3] | |
| Avtomobilska registracija | KN | |
| Spletna stran | www | |
Sotočje dveh velikih vodotokov je že od rimskih časov znano kot strateško pomembna vojaška ter prometna lokacija. Med turškimi vpadi v 16. stoletju ga je utrdil Matija Korvin, strateški pomen pa je ohranil še v obdobju Avstro-Ogrske. Do začetka 20. stoletja se je naselje razširilo na južni breg Donave, obrambno funkcijo pa je v zadnjem stoletju nadomestila trgovska – zdaj je kraj znan kot glavno slovaško pristanišče na Donavi, kjer pretovarjajo predvsem premog in nafto na trgovski poti med Srednjo in Vzhodno Evropo. Po propadu Avstro-Ogrske je Komárno razdelila trianonska meja med Madžarsko in novonastalo Češkoslovaško, odtlej se mesti razvijata ločeno.[5][6]
Komárno je kulturno središče madžarske manjšine na Slovaškem, Madžari predstavljajo tudi večinsko prebivalstvo. Zato je pogosto omenjan v kontekstu konfliktov med Slovaki in Madžari na nacionalni ravni, pri čemer pa je sobivanje narodnosti v samem Komárnu mirno.[7] Sestrski mesti je dolga leta povezoval le most Erzsébet čez Donavo, ki pa je zaradi premajhne nosilnosti predstavljal pomembno oviro v cestnem prevozu tovora. Novi most Monoštor, odprt leta 2020, je odpravil te omejitve.[8] Poleg tega je Komárno poleg Bratislave znan kot zgodovinsko središče srbske manjšine, Srbi so se sem naseljevali v več valovih od začetka 16. stoletja dalje za obrambo pred Turki.[9]
Mednarodne povezave
urediKomárno ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:[10]
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 »Počet obyvateľov podľa pohlavia - obce (ročne)« (v slovaščini). Statistični urad Slovaške republike. 31. marec 2022. Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ »Hustota obyvateľstva - obce [om7014rr_ukaz: Rozloha (Štvorcový meter)]« (v slovaščini). Statistični urad Slovaške republike. 31. marec 2022. Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 »Základná charakteristika« (v slovaščini). Statistični urad Slovaške republike. 17. april 2015. Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ »Hustota obyvateľstva - obce« (v slovaščini). Statistični urad Slovaške republike. 31. marec 2022. Pridobljeno 31. marca 2022.
- ↑ 5,0 5,1 »Komárno«. Britannica Online. Pridobljeno 8. maja 2022.
- ↑ »Komárno: A city on the edge«. The Slovak Spectator. 22. september 2020. Pridobljeno 8. maja 2022.
- ↑ Blaive, Muriel; Oates-Indruchová, Libora (2013). »Komárno: A Flagship of Symbolic Politics at the Slovak-Hungarian Border*«. Revue d’études comparatives Est-Ouest. CAIRN. 44 (04): 93–121. doi:10.4074/s0338059913004038. ISSN 0338-0599.
- ↑ »Monoštor Bridge over the Danube open to heavy goods traffic«. Trans.INFO. 24. september 2020. Pridobljeno 8. maja 2022.
- ↑ Lopušina, Marko (18. april 2011). »Pet vekova Srba u Slovačkoj«. Novosti. Pridobljeno 8. maja 2022.
- ↑ »Partnerské mestá« (v slovaščini). Komárno. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2019. Pridobljeno 3. septembra 2019.
Zunanje povezave
uredi
Predstavnosti o temi Komárno v Wikimedijini zbirki- Uradno spletno mesto
