Kolobarjasta ploskocevka

Kolobarjasta ploskocevka
Znanstvena klasifikacija
Domena:	Eukaryota (evkarionti)
Kraljestvo:	Fungi (glive)
Oddelek:	Basidiomycota (prostotrosnice)
Razred:	Agaricomycetes (listarice)
Red:	Polyporales (luknjičarji)
Družina:	Polyporaceae (luknjarke)
Rod:	Trametes (ploskocevke)
Vrsta:	T. ochracea
Dvočlensko ime
	Trametes ochracea; (Pers.) Gilb. & Ryvarden (1987)
Sinonimi
	Seznam Boletus ochraceus; Pers. (1794) ; Polyporus versicolor var. ochraceus; (Pers.) Pers. (1825) ; Polyporus ochraceus; (Pers.) Sommerf. (1826) ; Polystictus zonatus var. ochracea; (Pers.) Gillot & Lucand (1890) ; Polystictus ochraceus; (Pers.) Lloyd (1917) ; Coriolus hirsutus var. ochraceus; (Pers.) Maire (1940) ; Boletus multicolor; Schaeff. (1774) ; Microporus multicolor; (Schaeff.) Kuntze (1898) ; Polystictus multicolor; (Schaeff.) Sacc. (1916) ; Agaricus multicolor; (Schaeff.) E.H.L. Krause (1932) ; Trametes multicolor; (Schaeff.) Jülich (1982) ;

Kolobarjasta ploskocevka (znanstveno ime Trametes ochracea) je gliva iz rodu ploskocevk (Trametes)

Značilnosti

Klobuk je širok od 3 do 10 cm in debel od 0,5 do 1 cm. Je ploščate ali rozetaste oblike s tankim, ostrim in valovitim robom. Je neposredno pritrjen na podlago in je na mestu oprijema vidno debelejši. Površina je rahlo žametna oziroma polstena in brez sijaja. Barve se spreminjajo v kolobarjih in segajo od oker rjave preko svetlo rdečerjave do kostanjeve ali sivkaste.

Trosovnica je cevasta s porami, ki so okrogle ali oglate in imajo premer 2,5–3,3 mm in so bele do smetanaste barve.

Meso je belo, prožno in z rahlo kiselkastim vonjem.^[1]^[2]

Razširjenost in življenjski prostor

Najdemo ga po vsej severni polobli; v Aziji, Evropi, Severni in Srednji Ameriki ter severnem delu Južne Amerike.

Je saprofit, ki raste na odmrlih deblih, štorih in vejah, pogosto kmalu po tem, ko je bilo drevo posekano ali odmrlo. Povzroča belo gnilobo lesa. Gobe se pojavljajo vse leto.^[3]

Mikroskopske značilnosti

Trosni odtis je krem barve. Trosi so valjasti in upognjeni, en konec je zaobljen, drug špičast. So neamiloidni in merijo 5,5–7,5 x 2,5–3 μm.^[2]

Podobne vrste

pisana ploskocevka (Trametes versicolor) ima temnejše in bolj kontrastne kolobarje, manjše pore in bistveno manjše trose

Uporabnost

Pri nas velja za neužitno, vendar je na seznamu brazilskih gob, pripravljenem za FAO, navedena kot užitna.^[4]

Galerija slik

kolobarjaste ploskocevke na prepereli veji
klobuki
trosovnica

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Kolobarjasta ploskocevka

Gobe.si

Sklici

↑ Gumińska, Barbara; Wojewoda, Władysław (1988). Grzyby i ich oznaczanie (v poljščini) (Wyd. 4 izd.). Warszawa: Państ. Wydaw. Rolnicze i Leśne. ISBN 978-83-09-00714-2.
↑ ^2,0 ^2,1 Chojnowska, Ewa; Chojnowski, Mariusz (2008). Azalie, różaneczniki, wrzosy i inne wrzosowate. Ogrodnik Doskonały (v poljščini). Warszawa: Multico Oficyna Wydawnicza. ISBN 978-83-7073-650-7.
↑ Fryzowska, Danuta, ur. (2011). Atlas grzybów: jak bezbłędnie oznaczać 340 gatunków grzybów Europy Środkowej (v poljščini). Warszawa: Weltbild Media. ISBN 978-83-258-0588-3.
↑ Organisation des Nations Unies pour l'alimentation et l'agriculture, Eric R. (2004). Wild edible fungi: a global overview of their use and importance to people. Non-wood forest products (v angleščini). Rome: Food and agriculture organization of the United Nations. ISBN 978-92-5-105157-3.

[1] Gumińska, Barbara; Wojewoda, Władysław (1988). Grzyby i ich oznaczanie (v poljščini) (Wyd. 4 izd.). Warszawa: Państ. Wydaw. Rolnicze i Leśne. ISBN 978-83-09-00714-2.

[:0-2] 2,0 ^2,1 Chojnowska, Ewa; Chojnowski, Mariusz (2008). Azalie, różaneczniki, wrzosy i inne wrzosowate. Ogrodnik Doskonały (v poljščini). Warszawa: Multico Oficyna Wydawnicza. ISBN 978-83-7073-650-7.

[3] Fryzowska, Danuta, ur. (2011). Atlas grzybów: jak bezbłędnie oznaczać 340 gatunków grzybów Europy Środkowej (v poljščini). Warszawa: Weltbild Media. ISBN 978-83-258-0588-3.

[4] Organisation des Nations Unies pour l'alimentation et l'agriculture, Eric R. (2004). Wild edible fungi: a global overview of their use and importance to people. Non-wood forest products (v angleščini). Rome: Food and agriculture organization of the United Nations. ISBN 978-92-5-105157-3.

[1]

[2]

[3]

[4]