Kolobarjasta ploskocevka
Kolobarjasta ploskocevka (znanstveno ime Trametes ochracea) je gliva iz rodu ploskocevk (Trametes)
Kolobarjasta ploskocevka | |
---|---|
![]() | |
Znanstvena klasifikacija ![]() | |
Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
Kraljestvo: | Fungi (glive) |
Oddelek: | Basidiomycota (prostotrosnice) |
Razred: | Agaricomycetes (listarice) |
Red: | Polyporales (luknjičarji) |
Družina: | Polyporaceae (luknjarke) |
Rod: | Trametes (ploskocevke) |
Vrsta: | T. ochracea
|
Dvočlensko ime | |
Trametes ochracea (Pers.) Gilb. & Ryvarden (1987)
| |
Sinonimi | |
Seznam
|
Značilnosti
urediKlobuk je širok od 3 do 10 cm in debel od 0,5 do 1 cm. Je ploščate ali rozetaste oblike s tankim, ostrim in valovitim robom. Je neposredno pritrjen na podlago in je na mestu oprijema vidno debelejši. Površina je rahlo žametna oziroma polstena in brez sijaja. Barve se spreminjajo v kolobarjih in segajo od oker rjave preko svetlo rdečerjave do kostanjeve ali sivkaste.
Trosovnica je cevasta s porami, ki so okrogle ali oglate in imajo premer 2,5–3,3 mm in so bele do smetanaste barve.
Razširjenost in življenjski prostor
urediNajdemo ga po vsej severni polobli; v Aziji, Evropi, Severni in Srednji Ameriki ter severnem delu Južne Amerike.
Je saprofit, ki raste na odmrlih deblih, štorih in vejah, pogosto kmalu po tem, ko je bilo drevo posekano ali odmrlo. Povzroča belo gnilobo lesa. Gobe se pojavljajo vse leto.[3]
Mikroskopske značilnosti
urediTrosni odtis je krem barve. Trosi so valjasti in upognjeni, en konec je zaobljen, drug špičast. So neamiloidni in merijo 5,5–7,5 x 2,5–3 μm.[2]
Podobne vrste
uredi- pisana ploskocevka (Trametes versicolor) ima temnejše in bolj kontrastne kolobarje, manjše pore in bistveno manjše trose
Uporabnost
urediPri nas velja za neužitno, vendar je na seznamu brazilskih gob, pripravljenem za FAO, navedena kot užitna.[4]
Galerija slik
urediZunanje povezave
urediSklici
uredi- ↑ Gumińska, Barbara; Wojewoda, Władysław (1988). Grzyby i ich oznaczanie (v poljščini) (Wyd. 4 izd.). Warszawa: Państ. Wydaw. Rolnicze i Leśne. ISBN 978-83-09-00714-2.
- ↑ 2,0 2,1 Chojnowska, Ewa; Chojnowski, Mariusz (2008). Azalie, różaneczniki, wrzosy i inne wrzosowate. Ogrodnik Doskonały (v poljščini). Warszawa: Multico Oficyna Wydawnicza. ISBN 978-83-7073-650-7.
- ↑ Fryzowska, Danuta, ur. (2011). Atlas grzybów: jak bezbłędnie oznaczać 340 gatunków grzybów Europy Środkowej (v poljščini). Warszawa: Weltbild Media. ISBN 978-83-258-0588-3.
- ↑ Organisation des Nations Unies pour l'alimentation et l'agriculture, Eric R. (2004). Wild edible fungi: a global overview of their use and importance to people. Non-wood forest products (v angleščini). Rome: Food and agriculture organization of the United Nations. ISBN 978-92-5-105157-3.