Kmetijstvo v Sloveniji

(Preusmerjeno s strani Kmetijstvo Slovenije)

V Sloveniji ustvarja kmetijstvo okoli 2% bruto domačega proizvoda. Slovensko kmetijstvo pridela okoli pet šestin hrane, ki jo potrebuje slovensko prebivalstvo. Delež prebivalstva, ki živi od kmetijstva je samo še 5%.[navedi vir]

Pregled uredi

Zaposlitve v kmetijstvu, lovu, gozdarstvu, ribolovu v sloveniji[1]
jan. 2008 jan. 2009 jan. 2010 jan. 2011
delovno aktivni 40.700 37.773 31.918 37.974
zaposleni 5.164 5.051 4.918 4.754
zaposleni pri pravnih osebah 4.527 4.404 4.286 4.140
zaposleni pri fizičnih osebah 637 647 632 614
samozaposleni brez kmetov 486 504 530 523
samozaposleni kmetje 35.050 32.218 26.470 32.697

Kmetijska zemljišča uredi

V Slovenije je:[navedi vir]

Naravne razmere za kmetijstvo v Sloveniji uredi

Slovenija se uvršča med evropske država z manj ugodnimi naravnimi razmerami za kmetijstvo, v Sloveniji leži kar 75 % zemljišč na rodovitnih območjih. Za kmetijstvo sta manj ugodna podnebje in prst, velik del površja pa je hribovitega in kraškega in zato razčlenjenega in strmega; rodovitna območja se nahajajo predvsem v nižinah. V hribovni krajini, ki na Slovenskem prevladuje, se lahko uveljavlja samo hribovsko kmetijstvo, ki pa je za 30% manj produktivno od nižinskega.[navedi vir]

Na določenih zemljiščih se je z melioracijo zmanjšalo vpliv naravnih razmer na kmetijstvo in tkao izboljšalo razmere za pridelovanje. Melioracijo se je v Sloveniji izvedlo na Ljubljanskem barju in v panonski pokrajini.[navedi vir]

Poljedelstvo v Sloveniji
Kultura Področje uspevanja
krmne rastline Osrednja Slovenija
vrtnine Primorska
industrijske rastline Povsod (v bližini obratov za predelavo)

Dejavnosti uredi

Poljedelstvo uredi

V Sloveniji so razmere za poljedelstvo ugodne samo na Štajerskem (Panonski svet), ki je na Slovenskem tudi najpomembnejše območje za poljedelstvo. Na skoraj polovici polj so posajena žita.[navedi vir]

Živinoreja uredi

V Sloveniji je zaradi hribovskega površja bolj od poljedelstva razvita živinoreja, ki prispeva več kot polovico kmetijske pridelave. Najpomembnejša panoga na Slovenskem v živinoreji je govedoreja. V Sloveniji se lastniki kmetij običajno odločajo za kombinirano mesno in mlečno govedorejo. Pridelava mleka presega porabo.[navedi vir]

Tudi prašičereja je dokaj razvita, a predstavlja več izzivov.[navedi vir]

Velik pomen ima tudi perutninarstvo, ki je edino izmed panog doseglo ravan evropskih držav. Prevladuje reja piščancev in kokoši.[navedi vir]

Pomen drobnice se povečuje, vendar je njen pomen še vedno zelo majhen.[navedi vir]

Za konjerejo je na Slovenskem značilen predvsem turistični pomen (lipicancev).[navedi vir]

Živinoreja v Sloveniji
Panoga Področje
govedoreja Štajerska in Prekmurje (panonske pokrajine)
prašičjereja Štajerska in Prekmurje (panonske pokrajine)
perutninarstvo Vsa Slovenija
drobnica Vsa Slovenija
konjereja Lipica

Vinogradništvo in sadjarstvo uredi

Slovenija je vinogradniška država z raznovrstnimi in kakovostnimi vini. Slovenska avtohtona vina so teran, rebula in cviček. Vinorodna območja pripadajo trem vinorodnim rajonom (območjem), in sicer primorskemu, posavskemu in podravskemu. Ponekod so se razvile vinogradniške pokrajine z vinskimi cestami, ki pa so bolj kot za pridelavo pomembne za turizem.[navedi vir]

Sadjarstvo se loči na panonsko in primorsko sadjarsko območje.[navedi vir]

Sadjarstvo v Sloveniji
Panonsko območje Primorsko območje
Jabolka Breskve
Hruške Marelice
Češnje

Delovna sila uredi

Od januarja 2010 do januarja 2011 se je število delovno aktivnih v kmetijstvu z 32.200 povečalo na 38.000. Povečanje je bilo posledica izgube zaposlitve v gospodarstvu. Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je bilo konec leta 2010 v kategoriji kmetov obvezno zdravstveno zavarovanih 13.536 ljudi, po njih pa še 8.129 družinskih članov. Predvsem v zadnjem desetletju se je zmanjšalo število pridelovalcev zelenjave (leta 2000 jih je bilo 1750, leta 2010 pa samo še 1114)in živinorejcev (leta 2010 jih je 12% manj kot leta 2000). Delež gospodarstev z gozdom se je v istem obdobju zmanjšal za 5%. Skupaj je bilo leta 2010 v Sloveniji okrog 75.000 gospodarstev, ki se preživljajo z gozdom, kar je 13,6% manj kot leta 2000.[2]

Izzivi uredi

Največji izziv za kmetijsko dejavnost v Sloveniji je zemljiška razdrobljenost, ki vodi v veliko število majhnih kmetij. Razdrobljenost je predvsem posledica dedovanja. Razdroblejnost je največja v Prekmurju. Razdrobljenost se rešuje z komasacijami.[navedi vir]

Slovensko kmetijstvo se sooča s staranjem kmečkega prebivalstva. Večina mladih se iz podeželja seli v mesta, na kmetijah pa ostajajo starejši prebivalci. Večina lastnikov kmetij tudi nima ustrezne izobrazbe.[navedi vir]

Izginjanje kmetijskih zemljišč uredi

V Sloveniji je od okoli leta 1970 pa do danes izginilo okoli 150.000 ha kmetijskih zemljišč. Do izgube zemljišč prihaja zaradi ozelenjevanja (njive se spreminjajo v travnike) in ogozdovanja (zaraščanja zemljišč z gozdom), v nižinah pa tudi zaradi zazidave in gradnje cest. Ozelenevanje in ogozdovanje je najbolj značilno za predalpski in alpski del Slovenije, zaradi staranja prebivalstva in odseljevanja mlajših delavno sposobnih prebivalcev, ki bi lahko dejavnost prevzeli.[navedi vir]

Opombe uredi

  1. Delo:Statistični urad Republike Slovenije
  2. Delo, 19.4.2011, S.B.:Zaposlovanje v kmetijstvu, str.23