Odpre glavni meni

Kloriti (iz grškega χλωρός [hlorós] – zelen) so skupina filosilikatnih mineralov s splošno formulo A5−6T4O10Z8, v kateri je

  • A - Al, Fe2+, Fe3+, Li, Mg, Mn, Ni
  • T - Al, Fe3+, Si
  • Z: O in/ali OH-
Kloritna skupina
Splošno
KategorijaMineral
Kemijska formula(Mg,Fe)3(Si,Al)4O10
(OH)2·(Mg,Fe)3(OH)6
Lastnosti
BarvaRazlični odtenki zelene, redkeje rumeni, rdeči ali beli
Kristalni habitListasta masa, luskasti skupki, razrtreseni kosmiči
Kristalni sistemMonoklinski (2/m) z nekaj triklinskimi polimorfi
RazkolnostPopolna na {001}
LomPloščičast
Trdota2 – 2,5
SijajSteklast, bisern, moten
Barva črteBledo zelena do siva
Specifična teža2,6 – 3,3
Lomni količnik1.57 - 1,67
Diagnostične značilnostiMajhna trdota, prah zelene barve, oljnat otip pri drgnjenju med prsti, upogljivi in neelastični lističi
Sklici[1][2][3]

ZnačilnostiUredi

Skupino se lahko na osnovi njene kemije, v kateri se v silikatni rešetki zamenjujejo magnezij, železo, nikelj in mangan, opiše s štirimi kočnimi členi nizov trdnih raztopin:

V nekaterih mineralih so poleg omenjenih štirih elementov vgrajeni tudi cink, litij in kalcij. Rezultat je velika množica mineralov z značilno različnimi fizikalnimi, optičnimi in difrakcijskimi lastnostmi. Minerali so zaradi različnih kemijskih sestav obstojni na širokem območju temperatur in tlakov, zato so prisotni v vseh nizkotemperaturnih in visokotemperaturnih metamorfnih in hidrotermalnih kamninah in globinskih sedimentih.

V kloritno skupino spadajo tudi:

  • sudoit - Mg2(Al,Fe3+)3Si3AlO10(OH)8
  • ortohamozit - (Fe2+,Mg,Fe3+)5Al(Si3Al)O10(OH,O)8
  • baileyklor - (Zn,Al,□)3(Fe2+2Al)(Si3Al)O10(OH)8
  • gongjerit - Mn2+3(Mn2+3Fe3+)(Si,Fe3+)4O10(OH,O)8
  • kukeit - LiAl4(Si3Al)O10(OH)8
  • borokukeit - Li(1+3x)Al(4-x)(BSi3)O10(OH,F)8, v katerem je x = 0 - 0,33
  • manandonit - Li2Al4(Si2AlB)O10(OH)8
  • franklinfurnaceit - Ca2(Fe3+,Al)Mn3+Mn2+3Zn2Si2O10(OH)8
  • donbazit - Al2[Al2.33][Si3AlO10](OH)8
  • odinit - (Fe,Mg,Al,Fe,Ti,Mn)2.4(Al,Si)2O5OH4
  • ripidolit - (Mg,Fe,Al)6(Al,Si)4O10(OH)8

Najpogostejši so klinoklor, penantit in hamozit. Monokristali klinoklorja draguljarske kakovosti se tržijo kot serafinit.

StrukturaUredi

Tipična splošna formula kloritov je (Mg,Fe)3(Si,Al)4O10(OH)2•(Mg,Fe)3(OH)6.

Kloriti imajo strukturo sedndviča 2:1 ali t-o-t (tetraeder-oktaeder-tetraeder), ki se pogosto omenja tudi kot struktura lojevca. Za razliko od drugih glinavcev s strukturo 2:1, v katerih so vmesni prostori med sendviči 2:1 zaponjeni s kationi, so v kloritih ti prostori zapolnjeni s skupinami (Mg2+,Fe3+)(OH)6. Skupina (Mg2+,Fe3+)(OH)6 je zelo podobna brucitu (Mg(OH)2), zato se kloritna struktura pogosto zapiše tudi kot

-t-o-t-brucit-t-o-t-brucit...

Starejše klasifikacije so klorite delile na ortoklorite in leptoklorite. Predpona orto- je lahko zavajajoča, ker kloriti ne kristalizirajo v ortorobskem kristalnem sistemu.

NahajališčaUredi

Kloriti se običajno pojavljajo v magmatskih kamninah kot produkt preperevanja mafičnih mineralov, na primer piroksena, amfibola in biotita. V takšnih okoljih je klorit lahko nastal tudi s preperavanjem obstoječih feromagnezijevih mineralov ali kot produkt metasomatizma z dodajanjem železa, aluminija ali drugih spojin v kamninsko maso. Skupaj z epidotom, sericitom, adularjem in sulfidnimi minerali pogosto spremlja hidrotermalne rudne depozite. V glinastih skrilavcih se pojavlja skupaj s kremenom, albitom, sericitom in granatom. V ultramafičnih kamninah med produkti preperavnja prevladuje klinoklor skupaj z lojevcem.

Poskusi kažejo, da je klorit lahko stabilen tudi v peridotitu Zemljinega plašča nad oceansko litosfero in kamninah, iz katerih nastajajo magme otočnih lokov.

Oblike klorita so na različnih lokacijah različne. Na nekaterih predelih Walesa se nahaja v skrilavcih,[4] na Ring Mountain v Kaliforniji na primer pa v raztresenih površinskih blokih.[5] V Sloveniji se kloriti najdejo v dolini Bistrice nad Slovensko Bistrico.[6]

Glej tudiUredi

SkliciUredi

  1. Mineral Galleries[1]
  2. Mindat.org [2]
  3. Chlorite – Maricopa edu [3]
  4. E. Greenly: Origin and Associations of the Jaspers of South-eastern Anglesey. Quarterly Journal of the Geological Society, 58 (1902), str. 425-440. doi 10.1144/GSL.JGS.1902.058.01-04.29.
  5. C. M. Hogan Ring Mountain, The Megalithic Portal, A. Burnham (2008) [4]
  6. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9. 

ViriUredi

  • Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7. 
  • T. Grove, N. Chatterjee, S. Parman in E. Medard, (2006). "The influence of H2O on mantle wedge melting". Earth and Planetary Science Letters 249, str. 74–89.
  • Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. ISBN 9783540238126. 
  • Hans Jürgen Rösler: Lehrbuch der Mineralogie. 2. izdaja. Deutscher Verlag der Grundstoffindustrie, Leipzig 1981.
  • Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.