Kemofobija
Kemofobija (tudi kemonoja[1][2]) so neutemeljeni predsodki o kemikalijah ali kemiji oziroma nerazumski odpor do njih. Pojav se povezuje tako s precejšnjo zaskrbljenostjo zaradi morebitnih škodljivih učinkov sintetičnih kemikalij kot tudi z nerazumskim strahom pred temi snovmi zaradi napačnih predstav o njihovi možni škodljivosti.[3][4] Kemofobija je pogosto povezana s sklicevanjem na naravo.
Definicija in raba uredi
Obstajajo različna mnenja o pravilni rabi besede kemofobija. Mednarodna zveza za Čisto in uporabno Kemijo (IUPAC) definira kemofobijo kot »nerazumski strah pred kemikalijami«.[5] Po podatkih Ameriškega Sveta za Znanost in Zdravje je kemofobija strah pred sintetičnimi snovmi, ki izhaja iz "ustrahovalnih zgodb" in pretiranih trditev o nevarnosti sintetičnih snovi, ki so razširjene v medijih.[6]
Kljub priponi -fobija večina del, osredinjenih na zdravljenje kemofobije, pojav opisuje kot ne-klinični odpor ali predsodek, in ne kot fobijo po standardni medicinski definiciji. Medtem ko je zdravljenje fobij terapevtsko, sta izobraževanje[7][8][9] in ozaveščanje javnosti[4][10] o kemiji učinkovita pristopa odpravljanja kemofobije.
Michelle Francl je napisala: "Smo kemofobna kultura. Kemikalija je postala sopomenka za nekaj umetnega, manjvrednega, nevarnega ali strupenega." Kemofobijo označuje "bolj kot barvno slepoto kot pa pravo fobijo", saj da so kemofobi "slepi" za večino kemikalij, s katerimi se srečujejo. Vsaka snov v vesolju je namreč kemijska.[11] Francl pravi, da takšne napačne predstave niso neškodljive, kot je prikazano v primeru, v katerem so z lokalnimi zakoni nasprotovali fluoriranje javne vode kljub zabeleženim primerom izgube zob in pomanjkanju fluoridnih ionov v prehrani.[12] V smislu zaznave tveganja se naravne kemikalije večini ljudi zdijo varnejše od sintetičnih. Zato je ljudi strah umetnih ali "nenaravnih" kemikalij, medtem ko pa dokazano škodljive ali strupene sprejemajo.[13][14]
Vzroki in posledice uredi
Profesor kemije Pierre Laszlo pojasnjuje, da so kemiki vse skozi zgodovino doživljali kemofobijo s strani splošnega prebivalstva, in meni, da je ta zakoreninjena v iracionalnih predstavah kot tudi v utemeljenih skrbeh (npr. kemično orožje in industrijske nesreče).[3] Profesor Gordon Gribble pa pravi, da bi lahko začetke kemofobije verjetno pripisali knjigi Silent Spring in da so sledeči dogodki, kot sta onesnaženje Times Beach in nesreče v Bhopalu, Indiji, le poslabšali situacijo.[14]
Odzivi uredi
Kemiki se trudijo, da bi zajezili kemofobijo, še posebej z izobraževanjem potrošnikov o varnosti prehrambenih aditivov in predpripravljene hrane.[4]
Oglejte si tudi uredi
Viri uredi
- ↑ Ropeik, D. (2015). »On the roots of, and solutions to, the persistent battle between "chemonoia" and rationalist denialism of the subjective nature of human cognition«. Human & Experimental Toxicology. Zv. 34, št. 12. str. 1272. doi:10.1177/0960327115603592.
- ↑ »Chemonoia: the fear blinding our minds to real dangers«. BBC News. 25. februar 2016.
- ↑ 3,0 3,1 Laszlo, Pierre (2006). »On the Self-Image of Chemists, 1950-2000«. International Journal for Philosophy of Chemistry. Zv. 12, št. 1. str. 99.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Shim, Soon-Mi; Seo, Sun Hee; Lee, Youngja; Moon, Gui-Im; Kim, Min-Shik; Park, Ju-Hee (Julij 2011). »Consumers' knowledge and safety perceptions of food additives: Evaluation on the effectiveness of transmitting information on preservatives«. Food Control. Zv. 22, št. 7. str. 1054–1060. doi:10.1016/j.foodcont.2011.01.001.
- ↑ »IUPAC glossary of terms used in toxicology« (2. izd.). International Union of Pure and Applied Chemistry. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. julija 2011. Pridobljeno 21. novembra 2023.
- ↑ Entine, Jon (18. januar 2011). Scared to Death: How Chemophobia Threatens Public Health. American Council on Science and Health.
- ↑ Smith, Robert B.; Karousos, Nikolaos G.; Cowham, Emma; Davis, James; Billington, Susan (Marec 2008). »Covert Approaches to Countering Adult Chemophobia«. Journal of Chemical Education. Zv. 85, št. 3. str. 379. doi:10.1021/ed085p379.
- ↑ Smith, David K. (14. oktober 2014). »iTube, YouTube, WeTube: Social Media Videos in Chemistry Education and Outreach«. Journal of Chemical Education. Zv. 91, št. 10. str. 1594–1599. doi:10.1021/ed400715s.
- ↑ Morais, Carla (13. januar 2015). »Storytelling with Chemistry and Related Hands-On Activities: Informal Learning Experiences To Prevent "Chemophobia" and Promote Young Children's Scientific Literacy«. Journal of Chemical Education. Zv. 92, št. 1. str. 58–65. doi:10.1021/ed5002416.
- ↑ Fielding, Kelly S.; Roiko, Anne H. (september 2014). »Providing information promotes greater public support for potable recycled water«. Water Research. Zv. 61. str. 86–96. doi:10.1016/j.watres.2014.05.002.
{{navedi revijo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava) - ↑ Michelle M., Francl (7. februar 2013). »Curing chemophobia: Don't buy the alternative medicine in 'The Boy With a Thorn in His Joints'«. Slate. Pridobljeno 27. marca 2013.
- ↑ Francl, Michelle (2013). How to Counteract Chemophobia (diplomska naloga). Nature Chemistry.
- ↑ Ropeik, David (2010). How risky is it, really?: Why our fears don't always match the facts. New York: McGraw-Hill. str. 92–96. ISBN 978-0071629690.
- ↑ 14,0 14,1 Gribble, Gordon (2013). »Food Chemistry and Chermophobia«. Food Chemistry. Zv. 5, št. 2. str. 177–187. doi:10.1007/s12571-013-0251-2. Pridobljeno 27. marca 2015.