Kategorizacija
Kategorizacija ali kategorično mišljenje se nanaša na kognitivno sposobnost intuitivnega razvrščanja različnih entitet (predmetov, živih bitij, procesov, abstraktov) in njihove podreditve ustreznim skupnim pojmom (kategorijam). Kategorije so osnovane na določenih podobnostih ali preko primerjave s teoretičnim predznanjem. Oblikovanje kategorij je temeljni proces pri interpretaciji in vrednotenju zaznavne vsebine, razumevanju konceptov in predmetov, v procesih odločanja in v vseh vrstah interakcije z okoljem. [1] Posledično veljajo kategorije za enega od »osnovnih konceptov našega mišljenja« [2]
Izraza kategorizacija in klasifikacija oz. razvrščanje se pogosto uporabljata z enakim pomenom – v ožjem smislu pa je klasifikacija zavestno načrtno urejanje znanja v okviru konkretnega opazovanja po objektivnih, enotnih merilih (pogosto v matematiki, naravoslovju in tehniki).[3] Nasprotno pa se kategorizacija nanaša na nezavedni, intuitivni ali tradicionalni proces oblikovanja razreda za vse predmete ali dogodke v vsakdanjem zaznavanju. Ta sposobnost se v filozofiji, psihologiji, etnologiji in drugih antropoloških vedah obravnava kot bistvena podlaga človekovega kulturnega razvoja. [4] [5] [6]
V nasprotju z razredi pri klasifikaciji so vsakdanje kategorije polne izjem: ne veljajo vse lastnosti, ki določajo kategorijo, ampak le dovolj veliko število (npr. noji ne morejo leteti, a jih tudi otroci uvrščajo med ptice).
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ M. I. Jordan, S. Russel: Categorization. V: The MIT Encyclopedia of the Cognitive Sciences. MIT Press, Cambridge 1999, str. 104–106 (v angleščini).
- ↑ Franz Austeda: Kategorien. V: Lexikon der Philosophie. 6., erweiterte Auflage. Hollinek, Wien 1989, str. 184 (v nemščini).
- ↑ Hans Uszkoreit, Brigitte Jörg: Informationswissenschaft und Informationssysteme. Vorlesungsskript, Fachrichtung Allgemeine Linguistik, Universität des Saarlandes (PDF na uni-saarland.de; v nemščini).
- ↑ Roland Posner: Kultur als Zeichensystem: Zur semiotischen Explikation kulturwissenschaftlicher Grundbegriffe. V: Aleida Assmann, Dietrich Harth (ur.): Kultur als Lebenswelt und Monument. Fischer, Frankfurt am Main 1991, str. 37–74 (v nemščini).
- ↑ Stephan Bühnen: Kultur und Kulturen. V: Ulrich Veit, Tobias L. Kienlin, Christoph Kümmel (ur.): Spuren und Botschaften. Waxmann, Münster 2003, ISBN 3-8309-1229-3, str. 494–497 (v nemščini).
- ↑ Johannes Dölling: Semantik und Pragmatik. Vorlesungsskript. Institut für Linguistik, Universität Leipzig (PDF na uni-leipzig.de; v nemščini).