Karibska puščavska pregrada

Karibska puščavska pregrada (špansko Barrera desértica del Caribe) je puščavski kopenski ekosistem oziroma ekoregija vegetacije sušnih območij v Kolumbiji, Venezueli in na otokih ABC (Aruba, Bonaire in Curaçao ali Zavetni Antili), ki pokriva ocenjeno površino 150.000 km2 in je porazdeljena med Zavetrnimi otoki Malih Antilov in obalnimi območji severne Južne Amerike, ki mejijo na južno regijo Karibskega morja. Količina padavin se giblje od 125 do 600 mm, srednja temperatura pa je 37 °C.[1]

Karibska puščavska pregrada
Ozemlje ekoregije (vijolično)
Ekologija
BiomPuščava in vegetacija sušnih območij
Geografija
Površina150.000 km2
DržaveKolumbija, Venezuela, ABC otoki
Koordinate11°N 74°W / 11°N 74°W / 11; -74Koordinati: 11°N 74°W / 11°N 74°W / 11; -74
Geologijakotline Cesar-Ranchería, Cocinetas, Guajira, Maracaibo, Sinú-San Jacinto

Lega uredi

 
Wauu rancheria. Ljudje wayuu so domači prebivalci karibske puščavske pregrade

Ekoregija zavzema polotok Guajira, dolino reke Rancheria in departma Guajira, ki pokriva dele severovzhodne obale Venezuele do otokov ABC (Zavetni Antili). Doline ležijo v padavinski senci okolice Serranía de Macuira, ki sega 900 m nad morsko gladino. Te gore ujamejo nekaj vetrov, ki povzročajo meglo. Pomembna turistična destinacija na tem območju je Cabo de la Vela in Klein Curaçao.

Ekologija uredi

Rastlinstvo uredi

V ekoregiji prevladujejo trnasta drevesa in sukulente. Običajne vrste so Acacia glomerosa, Bourreria cumanensis, Bulnesia arborea, Caesalpinia coriaria, Copaifera venezolana, Croton sp., Gyrocarpus americanus, Hyptis sp., Jacquinia pungens, acerola (Malpighia glabra), Myrospermum frutescens, Opuntia caribaea, Pereskia guamacho, Piptadenia flava, Prosopis juliflora in Stenocereus griseus.

Gozdove, v katerih prevladuje Lonchocarpus punctatus, pogosto spremljata Bunchosia odorata in Ayenia magna. Obstajajo tudi drugi gozdovi, v katerih prevladujejo Prosopis juliflora, Erythrina velutina in Clerodendron ternifolium. Pojavljajo se različne rastlinske združbe, kjer prevladujeta dve rastlinski vrsti. Primeri so Astronium graveolensHandroanthus billbergii, Haematoxylum brasilettoMelochia tomentosa, Caesalpinia coriariaCordia curassavica, Bursera glabraCastela erecta, Vitex cymosaLibidibia corariaMimosa cabreraCordia curassavica, Bursera tomentosa – zlati les (Bursera graveolens) in Castela erectaParkinsonia praecox.

Živalstvo uredi

Ekoregija je znana po tem, da je poleg raznolikosti ptic in netopirjev habitat velike skupnosti karibskih flamingov (Phoenicopterus ruber).

Zaščita uredi

Večina Serranía de Macuira leži v narodnem naravnem parku Macuira. V bližini je 80 km2 veliko svetišče Los Flamencos, ki je središče rastlinske raznolikosti za vrste Hechtia, kadulje (Salvia) in kaktusi. Od 2700 vrst, ki jih najdemo znotraj, je približno 30 % endemičnih.

Sklici uredi

  1. McGinley, Mark (2. avgust 2012). »Guajira-Barranquilla xeric scrub«. Encyclopedia of Earth. Pridobljeno 11. oktobra 2013.

Zunanje povezave uredi

  • (špansko) Martha Ligia Castellanos, Luis Carlos Pardo L. 2000. Caracterización y primera aproximación a la determinación del índice de biodiversidad en los suelos de la cuenca del arroyo Mekijanao, Serranía de la Macuira, Alta Guajira. En: Juan Carlos Pérez (editor) X Congreso Nacional de la Ciencia del Suelo. Programa y resúmenes. El suelo un componente del medio natural. Medellín, Octubre 11 al 13 de 2000
  • (špansko) Edith González, Gabriel Guillot, Néstor Miranda, Diana Pombo (editores). 1990. Perfil Ambiental de Colombia. Colciencias. Escala. Bogotá.