Kambreško
Kambreško je naselje in pokrajina v Občini Kanal ob Soči.
Kambreško | |
|---|---|
  Kambreško Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°7′40.38″N 13°38′51.72″E / 46.1278833°N 13.6477000°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Goriška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Kanal ob Soči |
| Površina | |
| • Skupno | 15,45 km2 |
| Nadm. višina | 541 m |
| Prebivalstvo (2020)[1] | |
| • Skupno | 98 |
| • Gostota | 6,3 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 5215 Ročinj |
| Zemljevidi | |
Kambreško je slikovito in edinstveno območje skrajno zahodne Slovenije, na meji z Italijo. Središče predstavlja vas Kambreško, od koder vodijo poti v vse smeri. Proti severovzhodu vodi cesta v zanimivo vas Srednje s cerkvijo Sv. Trojice in še v dva zaselka Avško in naprej proti Kolovratu in Livških ravnah – Livkom. Drugo izhodišče na severozahodno stran je 3 kilometre dolga cesta v dolino do vasi Podrovne z mostom čez reko Idrijo. Na pol poti proti Podklancu se desno odcepi tudi makadamska cesta proti zgodovinsko pomembni zapuščeni vasici Kosi, s koritom iz 1. svetovne vojne in napoleonovim mostom. Vas je znana po oficirski vojaški bolnišnici in rezidenco generala Badoglia iz 1. svetovne vojne.
Po že omenjenih zaselkih najdemo ostanke starih sušilnic za sadje ˝pajštve˝, najpomembnejša pa je Paulnova sušilnica na Kambreškem, ki je obnovljena in še vedno deluje. Na poti na hrib Globočak stoji kaverna, ki so jo osvetlili s svečami. Na Globočak pa vsako leto, zadnjo nedeljo v oktobru poteka tradicionalni pohod, ki ga organizira domače TRD Globočak. Pohod poteka v spomin na žrtve vseh vojn, ki so potekale v teh krajih. Na Kambreškem si lahko ogledate tudi etnološki spomenik – Lukčevo hišo, ki predstavlja dom spominov in zgodovine vseh prebivalcev Kambreškega. v njej je urejena etnološka zbirka fotografij in zbirka predmetov iz 1. svetovne vojne, tehnična zbirka orodij in ˝lukčevo kamnito ognjišče˝.
Na Kambreškem stoji fontana iz leta 1916. Iz obdobja 1. svetovne vojne pa je tudi zbiralnik za vodo, ki ga uporabljajo še danes. Zanimivi sta tudi vasici Humarji – zanimiva razgledna točka in Močila, ker najdemo še eno korito iz 1. svetovne vojne. V bližini Kambreškega je 29 metrov visok slap Savinka z dvema manjšima slapovoma nad in pod njim.
Poleg prijaznih domačinov, lahko v zavetju gozdov ob cestah najdete zanimiva kamnita korita na Pušnem in proti Solarjem iz avstrijskih časov. Pod Srednjem in proti Kambreškem pa korita iz prve svetovne vojne z dobro, zdravo vodo.
Ti kraji, kot celoten Kanalski Kolovrat, slovijo po čebelarstvu in medu, zato so v vasicah čebelnjaki pogosti. Domačini se radi pohvalijo tudi z izdelki iz kozjega in kravjega mleka, poleg tega pa so ohranili tudi star običaj tolčenja mleka v ˝pinjah˝.
V teh hribovitih krajih pa so priljubljene tudi kulturne dejavnosti, med katerimi se lahko pohvali domača gledališka skupina "Globočak", ki aktivno deluje že od leta 2002. Najbolj znana prireditev pa so Tradicionalni kulturni dnevi pod Globočakom, na katerih se predstavijo ustvarjalci z obeh bregov mejne reke Idrije oziroma od tržaškega krasa pa vse do Benečije in Rezije.
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
