Jurij Khevenhüller
Jurij Khevenhüller (hrvaška izgovorjava: [juraj kevenxiler], napisano tudi kot Gjuro ali George Khevenhiller ; [1] 22. april 1533 - 9. september 1587) je bil koroški plemič iz dinastije Khevenhüller. [2] Čeprav je bil po veri predan protestant, je več desetletij služil kot deželni glavar katoliških Habsburžanov. Znan je tudi po gradnji mestne trdnjave Karlovac na Hrvaškem .
| baron Jurij Khevenhüller | |
|---|---|
 baron Jurij Khevenhüller, reliefna upodobitev na gradu Strmec | |
| Rojstvo | 22. 4. 1533 grad Pittersberg |
| Smrt | 9. 9. 1587 Celovec |
| Bivališče | grad Ostrovica |
| Narodnost | Avstrijec |
| Poznan po | izgradnja mesta trdnjave Karlovac |
Verska opredelitev | protestant |
Življenje uredi
Sin Sigmunda Khevenhüllerja in nečak koroškega deželnega glavarja (Landeshauptmanna) Krištofa Khevenhüllerja (1503–1557) je mladi Jurij postal svetnik na dvoru habsburškega cesarja Ferdinanda I. in njegovega naslednika Maksimilijana II. Leta 1565 je bil imenovan za deželnega glavarja Koroške, pozneje tudi za predsednika notranjeavstrijske dvorne komore v Gradcu in dvornega komornika nadvojvode Karla II. Kot častnik se je odlikoval v otomansko-habsburških vojnah na območju nekdanje Kraljevine Hrvaške. Khevenhiller in ban Krsto Ungnad sta 21. avgusta 1578 odšla iz Slunja v Bihać . [3]
.jpg)
Na Hrvaškem se Khevenhüllerja spominjajo kot zelo krutega človeka. [4] Od leta 1579 dalje je dal zgraditi mesto Karlovac (Karlstadt), poimenovano v čast nadvojvodi Karlu II., [5] da bi okrepil habsburško južno obrambo pred osmanskimi vdori . [6] Ustanovitev novega mesta je bila del dogovora med protestantskim plemstvom Notranje Avstrije in nadvojvodo: plemiči so v zameno za versko svobodo privolili, da bodo financirali gradnjo nove trdnjave proti Otomanskemu cesarstvu. Trdnjava s šesterokrako zvezdo je bila zgrajena na posestvu Zrinskih pri starem mestnem jedru Dubovca ob sotočju Kolpe in Korane, na terenu, izpostavljenem poplavam in boleznim zaradi nezdrave vode, z namenom oviranja turškega napredovanja. [7] Khevenhüller je nadzoroval delo; zbral je številne podložnike in jih prisilil, da so zgradili novo trdnjavo. [8] Hrvaški pisatelj Miroslav Krleža (1893–1981) je napisal pesem, poimenovano po njem [9] kot del svojih Balad Petrice Kerempuha, objavljenih leta 1936.
Khevenhüller se je v poznejših letih ponovno naselil na Koroškem. Z dvema porokama je lahko zagotovil znatna finančna sredstva za nakup gradov Ostrovice in Strmca ; [10] [11] oba je dal prezidati v razkošnem renesančnem slogu. Leta 1582 je dal postaviti grad Annabichl kot rezidenco za svojo drugo ženo Ano von Thurzo. Nadziral je tudi preureditev Celovca kot nove koroške prestolnice in okoli leta 1570 dal zgraditi mestno hišo v Beljaku, ki pa je bila v drugi svetovni vojni uničena.
Jurij Khevenhüller je umrl v Celovcu; pokopan je v župnijski cerkvi svetega Jakoba v Beljaku poleg strica Krištofa Khevenhüllerja.
Družina uredi
Jurij je bil sin Katarine von Gleinitz zu Glenstätten in njenega moža Žige III. Khevenhüllerja. [12]
Imel je dve ženi, Sibilo Weitmoser in Ano von Thurzo. [13]
Njegova sestra je bila Salome Khevenhüller.
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ Reign Arhivirano 2013-01-31 na Wayback Machine. of Rudolf II, Holy Roman Emperor
- ↑ Legacy of George Khevenhüller from 1576 carved on a marble plaque in the upper courtyard
- ↑ Povijest Hrvatske I. (R. Horvat)/Ban Krsto Ungnad at Croatian Wikisource. Please see this page.
- ↑ Siva boja smrti by Miroslav Vaupotić.
- ↑ Krležijana, Volume I, page 454.
- ↑ Radoslav Z. Lopašić: Karlovac, page 178.
- ↑ Treasures of Yugoslavia, published by Yugoslaviapublic, Beograd, available in English, German and Serbo-Croatian, 664 pages, 1980
- ↑ Evelyne Webernig: Der Landeshauptmann von Kärnten. Ein historisch-politischer Überblick. Verlag des Kärntner Landesarchivs, Klagenfurt 1987, ISBN 3-900531-18-8, S. 21–24.
- ↑ Književne interpretacije by Marin Franičević
- ↑ Joseph B. Hendrix: Through The Eye Of My Lens. "It has also remained in the possession of the Khevenhüller family as requested by the original builder, George Khevenhüller."
- ↑ Die Nationwerdung der Slowenen und die Reformation by Peter Bartl and Janez Rotar
- ↑ Sigismund III, Herr Khevenhüller in Hohen-Ostrewitz
- ↑ The Lineage and Ancestry of H.R.H. Prince Charles, Prince of Wales, by Gerald Paget, Vol. II, p. 111.