Jožef Godnič (mlajši)
Jožef Godnič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 20. april 1884, Komen, † 19. februar 1949, Dornberk.
Jožef Godnič (mlajši) | |
---|---|
Rojstvo | 20. april 1884[1] Komen[1] |
Smrt | 19. februar 1949[1] (64 let) Dornberk[1] |
Državljanstvo | Federativna ljudska republika Jugoslavija Kraljevina Italija Cislajtanija |
Poklic | duhovnik |
Življenje in delo
urediBil je sin cerkvenega oskrbnika in nečak župnika Jožefa Godniča starejšega. Večino svoje mladosti je preživel pri stricu, ko je bi ta v letih 1894−1917 kurat v Grgarju. Bogoslovje je študiral v Gorici in bil tu 14. julija 1907 posvečen v mašnika. Kot kaplan je služboval v Volčah pri Tolminu, bil vikar na Ravnici pri Gorici, med 1. svetovno vojno pa vojaški kurat. Leta 1921 je postal dekan v Dornberku in tu ostal do smrti. Delavnosti, natančnosti in velike gorečnosti se je navzel že pri stricu. V Ravnici je ustanovil Marijino družbo, v Dornberku pa je vsako leto pripravil duhovne vaje. Mnogo skrbi, truda in sredstev je posvetil dornberški župnijski cerkvi, katero je v celoti prenovil, ji priskrbel novo oltarno sliko sv. Danijela, krstilnik in orgle. Najpomembnejše delo je storil, ko je poleg zakristije zgradil cerkveno dvorano, kjer je lahko v slovenščini učil verouk, ki je bil s strani fašističnih oblasti v šoli prepovedan.[2]
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 Slovenska biografija — Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. — ISSN 2350-5370
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.(COBISS)