Jezero Boracifero, Toskana

Jezero Boracifero (italijansko: Lago Boracifero) je jezerska pokrajina, ki se nahaja na geotermalnem področju grossetano v hribovju Colline metallifere, v severozahodnem delu občine Monterotondo Marittimo, v bližnji vasi, ki je dobila ime prav od jezera samega.

Jezero Boracifero
MonterotondoMarittimoLagoBoraciferoLake5.jpg
LegaGrosseto, Toskana
Koordinate43°09′16.50″N 10°48′41.50″E / 43.1545833°N 10.8115278°E / 43.1545833; 10.8115278Koordinati: 43°09′16.50″N 10°48′41.50″E / 43.1545833°N 10.8115278°E / 43.1545833; 10.8115278
Države porečjaItalija
Gladina (n.m.)215 m

Pojezerje zavzema površino ob vznožju okoliških pobočij, ki so značilno skoraj popolnoma gola, brez vegetacije, podobna lunini površini, zaradi prisotnosti bližnjih geotermalnih vrelcev. Nastanek sega v leto 1282 zaradi kondenzacije različnih plinov iz podzemlja pri visokih temperaturah. Nastanek jezera je bil mogoč v omejenem prostoru, ki se nahaja na nižjih nadmorskih višinah, v primerjavi z vsemi drugimi okoliškimi območji, ki so posledica vulkanskega delovanja Vecchienna (kompleks Larderello), ki ga je povzročil plinast in freatomagmatski izbruh (ocenjen na VEI 3), s kamni in skalami, ki so deževale do razdalje približno 3 km in emisijami rdečega pepela v ozračje do oddaljenosti približno 150 kilometrov. [1][2]

Za jezero je značilna prisotnost plinastih emisij zaradi naravne geotermalne aktivnosti, prisotnosti žvepla, ponekod je velika prisotnost blata; pojezerje je delno zakrito s trstičjem in zamočvirjeno.

Za pokrajino je značilna prevladujoča barva od bele do sive. V zadnjem času je bil ustanovljen Naravni park Biancane, Toskana, ki obsega jezersko kotlino in bližnje tovarne, ki pretvarjajo geotermalno energijo v električno energijo.

ViriUredi

  1. "arhivska kopija" (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2012-01-29. Pridobljeno dne 2014-09-20.
  2. Global Volcanism Program | Larderello | Summary

LiteraturaUredi

  • Erio Rosetti, Luca Valenti. Laghi e specchi d'acqua della Toscana. Firenze, Le Lettere, 2007. Pag.205-209.