Jedrska elektrarna Zwentendorf
Jedrska elektrarna Zwentendorf stoji v kraju Zwentendorf an der Donau v Spodnji Avstriji, nekaj deset kilometrov severozahodno od Dunaja. Gradnja elektrarne je sprožila gibanje nasprotnikov jedrske energije in tudi v vladajoči koaliciji stališče do te teme ni bilo enotno, zato je bil tik pred vklopom izveden splošni referendum o miroljubni rabi jedrske energije s posebno omembo Zwentendorfa. Na njem so volivci s tesno večino zavrnili resolucijo Državnega zbora in že končana elektrarna ni bila nikoli zagnana.[1][2]
| Jedrska elektrarna Zwentendorf | |
|---|---|
.JPG) Zgradba elektrarne danes | |
 | |
| Uradno ime | Atomkraftwerk Zwentendorf |
| Država | Avstrija |
| Lega | Zwentendorf an der Donau, Spodnja Avstrija |
| Koordinati | 48°21′15.84″N 15°53′04.92″E / 48.3544000°N 15.8847000°EKoordinati: 48°21′15.84″N 15°53′04.92″E / 48.3544000°N 15.8847000°E |
| Status | neaktivna |
| Začetek gradnje | 1971 |
| Datum zagona | opuščena pred zagonom |
| Lastniki | EVN Group |
| Upravljalec | EVN Group |
| Jedrska elektrarna | |
| Reaktorji | 1 |
| Tip reaktorja | BWR |
| Proizvodnja energije | |
| Načrtovana zmogljivost | 692 MW |
| Zunanje povezave | |
| Spletna stran | https://www.nuclear-power-plant.net |
Že nameščene gorivne palice in nekatere druge elemente so upravljavci prodali združljivim jedrskim elektrarnam v Nemčiji. Opuščeni kompleks je leta 2005 odkupila avstrijska energetska družba EVN Group, ki ga med drugim uporablja kot lokacijo za izvajanje varnostnih treningov, pa tudi za turistične obiske in kot filmsko kuliso.[3] Med drugim so tu posneli filme Grand Central, Tag der Wahrheit in Restrisiko.[4]
Zgodovina uredi
_(7988584153).jpg)
.jpg)
Odločitev za gradnjo je sprejela koalicija pod vodstvom Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) in takratnega avstrijskega kanclerja Josefa Klausa.[5] Načrtovan je bil en vrelovodni reaktor druge generacije z zmogljivostjo 692 MW, gradnja pa naj bi stala 5,2 milijarde šilingov.[6]
Gradnja se je pričela leta 1971. To bi bila prva jedrska elektrarna v Avstriji, ki naj bi ji kmalu sledili še dve. V naslednjih nekaj letih pa je v Avstriji vzniknilo množično protijedrsko gibanje, ki je v okoliški regiji spomladi 1975 zbralo 60.000 podpisov pod peticijo proti načrtom. Takratna vlada Socialdemokratske stranke (SPÖ) pod vodstvom kanclerja Bruna Kreiskyja je s podporo industrije, sindikatov in drugih socialnih partnerjev organizirala široko javno razpravo, ki pa ni imela pričakovanega učinka.[7] Hkrati so nasprotovanje izrazile opozicijske stranke vključno z ÖVP. Zato je vlada razpisala referendum, na katerem so volivci 5. novembra 1978 s tesno večino 50,5 % zavrnili zakon o miroljubni rabi jedrske energije v Avstriji.[1][8]
Kmalu po tistem je Državni zbor na podlagi rezultatov sprejel zakon o prepovedi rabe jedrske energije[9][10] in elektrarna Zwentendorf, ki je bila že popolnoma končana (vključno z namestitvijo gorivnih palic), ni nikoli pričela obratovati, niti ni bila zgrajena nobena druga.[2] Delničarji so se leta 1985 odločili za likvidacijo podjetja in odprodajo delov. Celoten strošek propadlega projekta je znašal 14 milijard šilingov ali več kot milijardo današnjih evrov.[3]
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Nohlen, Dieter; Stöver, Philip (2010). Elections in Europe: A data handbook. Baden-Baden: Nomos. str. 196, 207. ISBN 978-3-8329-5609-7.
- ↑ 2,0 2,1 »Zwentendorf: The Power Plant Completed Just in Time to Be Abandoned«. Atlas Obscura. Slate. 4. marec 2015. Pridobljeno 13. maja 2023.
- ↑ 3,0 3,1 »After the referendum«. NPP Zwentendorf. EVN Group. Pridobljeno 12. maja 2023.
- ↑ »Filming Location Matching "Zwentendorf, Austria"«. IMDb. Pridobljeno 13. maja 2023.
- ↑ »Atomkraftwerk wird 1975 fertig«. Arbeiter-Zeitung. 12. november 1969. str. 4.
- ↑ »Bau des Atomkraftwerks jetzt fix«. Arbeiter-Zeitung. 23. marec 1971. str. 1.
- ↑ Hirsch, Helmut; Nowotny, Helga (1977). »Information and Opposition in Austrian Nuclear Energy Policy«. Minerva. 15 (3/4): 316–334. JSTOR 41820320.
- ↑ »Ergebnisse bisheriger Volksabstimmungen«. Ministrstvo za notranje zadeve Avstrije. Pridobljeno 12. maja 2023.
- ↑ "Bundesgesetz vom 15. Dezember 1978 über das Verbot der Nutzung der Kernspaltung für die Energieversorgung in Österreich". Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich (675/676): 4044. 1978-12-29. https://www.ris.bka.gv.at/Dokumente/BgblPdf/1978_676_0/1978_676_0.pdf.
- ↑ Stenographisches Protokoll: 116. Sitzung des Nationalrates der Republik Österreich, XIV. Gesetzgebungsperiode; Freitag, 15. und Samstag, 16. Dezember 1978; Dunaj; str. 11735
Zunanje povezave uredi
