Odpre glavni meni

Janez Ehrlich [êrlih], slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezuit in misijonar, * 27. maj 1910, Žabnice, † 19. januar 1978, Kolkata, Indija.

Janez Ehrlich
Rojstvo27. maj 1910({{padleft:1910|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})
Žabnice
Smrt19. januar 1978({{padleft:1978|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:19|2|0}}) (67 let)
Kalkuta
Narodnostslovenska
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklicduhovnik, redovnik
Poznan pomisijonar
StaršiAlbin Egrlich
Frida Ehrlich (rojena Achatz)
SorodnikiAlbin Ehrlich (brat)
Gabrijela Ehrlich (sestra)
Martin Ehrlich (stric)
Lambert Ehrlich (stric)

Življenje in deloUredi

Bil je najstarejši med petimi otroki, ki so se rodili v družini posestnika in trgovca z lesom Albina Ehrlicha. Šolal se je v Celovcu, Ljubljani in Genovi. Leta 1930 je v Gorici vstopil v Družbo Jezusovo in tam opravil tudi noviciat. V letih 1932−1935 je v Pullachu študiral filozofijo in 1935 postal prefekt malega semenišča v Travniku v Bosni, 1936-1937 je v Ljubljani pomagal v uredništvu in upravi lista Glasnik Srca Jezusovega. V Indijo je odšel 7. oktobra 1937. Med študijem bogoslovja je v Kurseonegu pomagal patru Sedeju in se učil bengalščine. Znal je 8 jezikov. V mašnika je bil posvečen 21. novembra 1941. Ker je imel italijansko državljanstvo so ga Angleži med vojno za leto in pol zaprli v koncentracijsko taborišče. Izpustili so ga, ko mu je v Londonu vlada Kraljevine Jugoslavije podelila jugoslovansko državljanstvo. [1]

Ehrlich je deloval predvsem na misijonskih postajah: Basanti, Marapaj, Khari in Raghabpur. Zaradi znanja so mu predstojniki kmalu dodelili odgovornejše naloge: v Rančiju je 7 let vodil računovodstvo v katoliški tiskarni in tehniško šolo, nato je bil Kolkati privincialov tajnik in računovodja pri tedniku The Harald. Od 1962 je v kolegiju sv. Frančiška Ksaverskega v Kolkati vodil univerzitetno in redovno knjižnico ter bil duhovnik v domu za ostarele. Tam ga je med mašo zadela kap. Umrl je v bolnišnici teden dni kasneje. Napisal je dva članka: Indijski jeziki (Misijonski koledar, 1940) in Spomini, Katoliški misijoni (Katoliški misijonar, 1977).[1]

ViriUredi

  1. 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi