Nubvoserre Jaammu, znan tudi kot Jamu,[3] Džamu in Džaam,[4] je bil vladar v drugem vmesnem obdobju Egipta. Bil je azijskega porekla. Običajno se ga uvršča v Šestnajsto dinastijo,[4] Kim Ryholt pa je na podlagi svojih raziskav leta 1997 predlagal, da se ga uvrsti v Štirinajsto dinastijo.[2]

Prepoznavanje uredi

Jamu je svoje prestolno ime Nubvoserre včasih pisal v kartuši, ki je bila posebna pravica faraonov. Svojega osebnega imena nikoli ni pisal v kartuši. Naslavljal se je preprosto »sin Raja, Jamu«.

Za Jamuja ni nobenega neposrednega dokaza, da je bilo njegovo prestolno ime Nubvoserre. Torinski seznam kraljev je na mestu, kjer bi moral biti Jamu, poškodovan in zato kot dokaz neuporaben.[5] Dokazan bi lahko bil na 26 precej grobih pečatih v vbliki skarabeja. Na devetnajstih se imenuje Nubvoserre, na sedmih pa Jamu.[1][6] Ryholt je iz tega zaključil, da je vladal okoli deset let od 1780-1770 pr. n. št.[2] Dogodki med njegovim vladanjem so popolna neznanka.

Izraelski egiptolog Raphael Giveon Jamuja istoveti z njegovim domnevnim predhodnikom Jakbimom.[4]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 King Ya'ammu na Digitalegypt.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Ryholt (1997), str. 200.
  3. Ben-Tor (2010), str. 99ff.
  4. 4,0 4,1 4,2 Nubwoserre Ya'ammu na Eglyphica.de.
  5. Ryholt (1997), str. 98,
  6. Ryholt (1997), str. 199.

Viri uredi

  • Ben-Tor, D. (2010): Sequences and chronology of Second Intermediate Period royal-name scarabs, based on excavated series from Egypt and the Levant v Marcel Marée: The Second Intermediate Period: Current Research, Future Prospects, Orientalia Lovaniensa Analecta 192, Leuven, Paris and Walpole, MA: Uitgeverij Peeters and Departement Oosterse Studies. str. 91–108.
  • Ryholt, K.S.B. (1997): The Political Situation in Egypt during the Second Intermediate Period, c. 1800–1550 BC, Kopenhagen: Museum Tusculanum Press, ISBN 87-7289-421-0.
  • Ward, W. A. (1984): Royal-name scarabs v O. Tufnell: Scarab Seals and their Contribution to History in the Early Second Millennium B.C., Studies on Scarab Seals. 2. Warminster: Aris & Phillips. str. 151–192.