Izlastnoimenski pridevnik

Izlastnoimenski pridevniki so svojilni ali vrstni pridevniki, izpeljani iz osebnega, stvarnega ali zemljepisnega lastnega imena.[1][2] Tvorjeni so lahko z različnimi priponskimi obrazili, in sicer:[2][3][4]

  • svojilni izlastnoimenski pridevniki z obrazili:
    • -ov, -ev ali -in (npr. Tonetov, Kettejev, Aničin) – zapisujejo se z veliko začetnico;
  • vrstni izlastnoimenski pridevniki z obrazili:
    • -ski, -ovski/-evski, -anski (npr. burbonski (< Burboni), alpski (< Alpe), harvardski (< Harvard); adamovski (< Adam), cankarjevski (< Cankar); cankarjanski (< Cankar) – zapisujejo se z malo začetnico (razen kadar pravopisna pravila zahtevajo zapis z veliko kot sestavine lastnih imen, na primer Triglavska jezera);
    • -ov, -ev ali -in – raba velike oz. male začetnice je bolj problematična in se v dejanski rabi pogosto razlikuje od pravopisnih norm. Po pravopisu jih zapisujemo z malo začetnico (adamovo jabolko, parkinsonova bolezen), z veliko se pa lahko pišejo tedaj, kadar zaznamujejo duhovno last (npr. Pitagorov izrek).

Začetnica vrstnih izlastnoimenskih pridevnikov z obrazili -ov, -ev ali -in

uredi

Slovenski pravopis določa zapis z malo začetnico (na primer adamovo jabolko, blagajev volčin, marijini laski, parkinsonova bolezen), če pa gre za izražanje duhovne lasti, pa dopušča tudi veliko začetnico (pitagorov/Pitagorov izrek; ohmov/Ohmov zakon; tudi če gre za preneseni pomen: ahilova/Ahilova peta; tantalove/Tantalove muke).[3] Se pa v sodobnih jezikovnih priročnikih, slovarjih in jezikovni rabi srečujemo z mnogimi zapisovalnimi dvojnicami izlastnoimenskih pridevnikov na -ov, -ev ali -in, zlasti to velja za pridevnike v stalnih besednih zvezah in frazemih (npr. Zoisovazoisovacojzova zvončnica; Kneippovakneippovaknajpova kava).[2]


Sklici

uredi
  1. Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2012.
  2. 2,0 2,1 2,2 Nataša Jakop, Osvetlitev rabe velike oz. male začetnice pri izlastnoimenskih pridevnikih s priponskimi obrazili -ov/-ev, -in v slovenščini. Jezikoslovni zapiski, 15, 2009: 73–85.
  3. 3,0 3,1 Slovenski pravopis 2001 – SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
  4. Toporišič J. Slovenska slovnica. 4., prenovljena in dopolnjena izdaja, Maribor: Obzorja, 2004.