Inkretin
Inkretini so skupina polipeptidnih hormonov enteroendokrinih celic tankega črevesa, ki po hranjenju spodbujajo izločanje inzulina;[1] vplivajo na več kot 70 odstotkov celotne sekrecije inzulina iz trebušne slinavke pri posameznem obroku.[2] Hkrati zavirajo izločanje glukagona.[1] Odgovorni so za t.i. »inkretinski učinek«, za katerega je značilno mnogo višje izločanje inzulina iz β-celic trebušne slinavke po zaužitju glukoze skozi usta v primerjavi z njenim injiciranjem.[3] Inaktivira jih encim dipeptidil peptidaza 4.[1]
Najpomembnejša inkretinska hormona sta glukagonu podobni peptid-1 (GLP-1), ki ga izločajo celice L distalnega dela tankega črevesa, in gastrični insulinotropni polipeptid (GIP), ki ga izločajo celice K proksimalnega dela tankega črevesa.[3]
Klinični pomen uredi
Inkretinski učinek je pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 močno oslabljen, kar pomembno prispeva k porastu krvnega sladkorna po obroku. Za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 so tako na voljo učinkovine, ki delujejo na inkretinski sistem, in sicer agonisti glukagonu podobnega peptida 1 in zaviralci dipeptidil peptidaze 4.[2]
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5520472/inkretin?query=inkretin&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 18. 2. 2021.
- ↑ 2,0 2,1 http://www.sfd.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=773, vpogled: 18. 2. 2021.
- ↑ 3,0 3,1 Deželak M., Bavec A. (2013). Peptidni agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid-1 ter njihova uporaba pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 in debelosti. Farmacevtski vestnik, letnik 64, številka 3, str. 211-217.