Indijanec (ozvezdje)
Indijanec je ozvezdje ne južnem nebu, ustvarjeno konec 16. stoletja.
| Ozvezdje | |
 | |
| Kratica | Ind |
|---|---|
| Rodilnik latinskega imena | Indi |
| Izgovorjava | /ˈɪndəs/, genitive /ˈɪndaɪ/ |
| Simbolika | domorodec v ZDA |
| Rektascenzija | 21h {{{2}}}m |
| Deklinacija | −55° |
| Družina | Bayer |
| Kvadrant | SQ4 |
| Površina | 294 (°)² (49. po velikosti) |
| Glavne zvezde | 3 |
| Bayer/Flamsteed zvezde | 16 |
| Zvezde s planeti | 3 |
| Zvezde svetlejše kot 3,00m | 0 |
| Zvezde znotraj 10,00 pc (32,62 ly) | 1 |
| Najsvetlejša zvezda | α Ind (3,11m) |
| Najbližja zvezda | Epsilon Indijanca (11,83 sv.l., 3,62 pc) |
| Messierova telesa | brez |
| Meteorski roji | brez |
| Sosednja ozvezdja | Mikroskop Strelec (kot) Teleskop Pav Oktant Tukan Žerjav |
| Vidno na širinah med +15° in −90°. Najprimernejše opazovanje ob 21:00 - september. | |
ZgodovinaUredi
Ozvezdje je ustvaril Petrus Plancius ustvaril po opazovanjih Pietra Dirkszoona Keyserja in Fredericka de Houtmana.[1] Prvič je bil upodobljen leta 1603 v Bayerjevem nebesnem atlasu Uranometria.[2][3] Plancius ga prikazuje kot nagega moškega s puščicami v obeh rokah, a brez loka.[4]
ZnačilnostiUredi
Indijanec meji na Tukana na jugovzhodu, na Žerjava na severovzhodu, na Mikroskop na severu, na Strelca v severozahodnem kotu, na Teleskop na severozahodu, na Pava na zahodu in na Oktant na jugu.
ZvezdeUredi
Ne vsebuje nobene svetlejše zvezde. Glavne zvezde v Indijancu so:
- α Indijanca (najsvetlejša z navideznim sijem 3,1, 101 svetlobno leto oddaljena od Zemlje, oranžna orjakinja razreda K0 III-IV) najsposobnejših zvezda v Industrijskih.
- β Indijanca (navidezni sij 3,7, 600 svetlobnih let, svetla oranžna orjakinja razreda K1 II)
- δ Indijanca (dvojna zvezda, navidezni sij 4,40, 188 svetlobnih let, obe beli zvezdi sta razreda F0 IV)
Objekti globokega nebaUredi
ReferenceUredi
- ↑ Ridpath & Tirion 2001, str. 162-163.
- ↑ Bakich, Michael E. (1995). The Cambridge Guide to the Constellations. Cambridge University Press. ISBN 0-521-44921-9.
- ↑ Sawyer Hogg, Helen (1951). "Out of Old Books (Pieter Dircksz Keijser, Delineator of the Southern Constellations)". Journal of the Royal Astronomical Society of Canada. Zv. 45. str. 215. Bibcode:1951JRASC..45..215S.
- ↑ Allen, Richard Hinckley (1963). Star Names, Their Lore and Meaning. New York: Dover Publications. ISBN 0-486-21079-0.
- ↑ Central Bureau for Astronomical Telegrams CBET 4120
- ↑ Carnegie Institution for Science (January 14, 2016). "Most-luminous supernova ever discovered". phys.org. Pridobljeno January 15, 2016.
ViriUredi
- Ridpath, Ian; Tirion, Wil (2001), Stars and Planets Guide, Princeton University Press, ISBN 0-691-08913-2
{{citation}}: Določen je več kot en|ISBN=and|isbn=(pomoč)Opredeljen je več kot en|ISBN=in|isbn=(pomoč) - Ian Ridpath in Wil Tirion (2007). Zvezde in Planeti Vodnik, Collins, London. ISBN 978-0-00-725120-9. Princeton University Press, Princeton. ISBN 978-0-691-13556-4.
Zunanje povezaveUredi
Več gradiva o temi Indus (constellation) v Wikimedijini zbirki
