Inštitut Võro (Võro Instituut) je estonska državna raziskovalna in razvojna institucija, ki se ukvarja z ohranjanjem in promocijo jezika ter kulture Võro.

Zgradba inštituta Võro leta 2011.

Zgodovina uredi

Pulga, naravni govorec jezika Võro

Võro ( Võro: [ˈvɤro kʲiːlʲ], estonsko võru keel)[1][2] je jezik,[3][4] ki spada v finsko vejo uralskih jezikov.[5] Dolgo časa je veljal za narečje južnoestonske narečne skupine estonskega jezika, danes pa je priznan kot samostojen knjižni jezik[6] in čaka na uradno priznanje kot avtohtoni regionalni jezik Estonije.[7][8] Võro ima približno 75.000 govorcev (Võri), večinoma na jugovzhodu Estonije, v osmih zgodovinske župnijah: Võru, Karula, Harglõ, Urvastõ, Rõugõ, Kanepi, Põlva, Räpinä in Vahtsõliina. Te župnije so trenutno prerazdeljene v okrožji Võru in Põlva, njihovi deli pa se raztezajo tudi v okrožja Valga in Tartu. Govorce tega jezika lahko najdemo tudi v mestih Talin in Tartu ter v preostali Estoniji.[9][10][11]

Inštitut je leta 1995 ustanovila estonska vlada, nahaja pa se v južnoestonskem mestu Võru. Direktorji inštituta so do sedaj bili Enn Kasak, Kaido Kama in Külli Eichenbaum, sedanji direktor inštituta pa je Rainer Kuuba.[12] Med raziskovalci na inštitutu sta toponimist Evar Saar in leksikograf Sulev Iva.

Dejavnosti uredi

Inštitut se ukvarja s številnimi dejavnostmi oziroma izzivi, s katerimi se soočajo manj govorjeni jeziki, vključno z vzpostavljanjem šolskih programov, izvajanjem jezikoslovnih in regionalnih raziskav, ohranjanjem tradicionalnih krajevnih imen in zgodb o njih (večinoma se s tem ukvarja Evar Saar), objavljanjem jezika võro, štipendiranjem in publiciranjem šolskih učbenikov ter organiziranjem letnih jezikovnih konferenc. Cilj teh dejavnosti je spodbuditi prebivalstvo Võro, da govori svoj jezik in ohrani svoj značilen slog življenja.

Sklici uredi

  1. »Recent Events«. Iub.edu. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2018. Pridobljeno 23. avgusta 2014.
  2. »Päring LINGUAE andmebaasist. Keelte nimetused«. Eki.ee. Pridobljeno 23. avgusta 2014.
  3. »ISO 639 code sets«. Sil.org. 16. januar 2009. Pridobljeno 23. avgusta 2014.
  4. »Ethnologue: Languages of the World«. SIL International. 2015. Pridobljeno 9. decembra 2015.
  5. »Endangered languages in Europe and North Asia«. Helsinki.fi. 13. september 1980. Pridobljeno 23. avgusta 2014.
  6. Sulev, Iva. »Võru kirjakeele sõnamuutmissüsteem (Inflectional Morphology in the Võro Literary Language)« (PDF). Dspace.utlib.ee.
  7. Koreinik, Kadri (2012). »Maintenance of South Estonian Varieties: A Focus on Institutions« (PDF). Journal on Ethnopolitics and Minority Issues in Europe. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 11. oktobra 2017. Pridobljeno 9. decembra 2015.
  8. Meiorg, Marianne (2012). »Legal and Institutional Framework Analysis: Seto and Võro languages«. Working Papers in European Language Diversity 19. Pridobljeno 9. decembra 2015.
  9. »Võro Instituut » Welcome!«. Wi.ee. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. avgusta 2014. Pridobljeno 23. avgusta 2014.
  10. »Võro Instituut » Võro language«. Wi.ee. Pridobljeno 23. avgusta 2014.
  11. »Võro language and alphabet«. Omniglot.com. Pridobljeno 23. avgusta 2014.
  12. »Smoke sauna tradition in Võrumaa added to UNESCO Intangible Cultural Heritage List«. eer.ee. 27. november 2014. Pridobljeno 26. februarja 2018.

Zunanje povezave uredi