Ibal pi-el II. je bil kralj mestne države Ešnuna v staroveški Sumeriji. Vladal je od okoli 1779 do 1765 pr. n. št.[1] Bil je sin in naslednik kralja Daduše in nečak Naram-Sina Ešnunskega.

Ibal-pi-el II.
Kralj Ešnune
Mezopotamija leta 1764 pr. n. št.
Kralj Ešnune
Vladanjeokoli 1779–1765 pr. n. št.
PredhodnikDaduša
NaslednikSili-Sin
Rojstvo
OčeDaduša
Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št.

Osvojil je mesti Diniktum in Rapikum.[2] S Hamurabijem Babilonskim in amoritskim kraljem Šamši-Adadom I. je oblegal Malgium, dokler se ni mesto odkupilo s 15 talenti srebra.

Bil je sodobnik Zimri-Lima Marijskega in sklenil močno zavezništvo z Jarim-Limom I. Jamhadskim,[3] Amud-pi-elom Katanumskim, Rim-Sinom I. Larškim in najpomembnejšim Hamurabijem Babilonskim,[4] ki naj bi bilo protiutež vzponu Šamši-Adada I. Asirskega. Slednji je sklenil zaveznišitva s Karkemišem, Hasumom in Uršujem[5]

Nekaj avtorjev domneva, da bi svetopisemski kralj Amrafel[6] lahko bil Ibal-pi-el II.,[7][8] medtem ko drugi[9][10] Amrafela enačijo s Hamurabijem.

Ibal-pi-el II. je bil ubit v vojni s Sive-palar-Hupakom Elamskim, ki je osvojil Ešnuno. Nasledil ga je Sili-Sin.

Sklici uredi

  1. Van De Mieroop, Marc (2007). A History of the Ancient Near East (2 ed.). Blackwell Publishing Ltd. str. 99–100.
  2. E. Sollberger. The Cambridge Ancient History, Volumes 1-2. Cambridge University Press, 1970. str. 7.
  3. Dalley, Stephanie (2002). Mari and Karana: Two Old Babylonian Cities. Gorgias Press LLC. str. 44.
  4. William J. Hamblin (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History. str. 254.
  5. Michael David Coogan (2001). The Oxford History of the Biblical World. str. 68.
  6. Genesis 14:1-17.
  7. Amraphael. Catholic Encyclopedia.
  8. Micael Roaf. Cambridge Atlas of Archaeology - king lists. str. 111, 108-123.
  9. Catholic Encyclopedia.
  10. Jewish Encyclopedia.
Ibal-pi-el II.
Umrl: 1765 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Daduša
Kralj Ešnune
okoli 1779–1765 pr. n. št.
Naslednik: 
Sili-Sin