Vesoljski teleskop Hubble

(Preusmerjeno s strani Hubblov vesoljski daljnogled)

Vesoljski teleskop Hubble (tudi Hubblov vesoljski daljnogled; angleško Hubble Space Telescope, okrajšano HST) je zrcalni daljnogled v tirnici okrog Zemlje. Njegova lega zunaj Zemljinega ozračja omogoča, da lahko z njim posnamejo izredno ostre slike. Od njegove izstrelitve in vtirjenja leta 1990 je postal eden od najpomembnejših daljnogledov v zgodovini astronomije. Z njim so opravili nekaj izjemnih opazovanj in je pomagal astronomom pri boljšem razumevanju mnogih osnovnih problemov v astrofiziki. Imenovali so ga po ameriškem astronomu Edwinu Powllu Hubblu.

Vesoljski teleskop Hubble
Vesoljski teleskop Hubble v tirnici
Fotografija, ki ga je posnelo vesoljsko plovilo Atlantis leta 2009, med 4. servisno odpravo (STS-125), peto in zadnjo Hubblovo misijo
Vrsta misijeAstronomija
OperatorNASA ·ESA ·STScI
COSPAR ID1990-037B Napaka v izrazu: Nepričakovan znak za ločilo »[«
SATCAT št.20580
Spletna strannasa.gov/hubble
hubblesite.org
spacetelescope.org
Trajanje misijeTrajanje: 30 years, 7 months, 5 days[1]
Lastnosti vesoljskega plovila
ProizvajalecLockheed (plovilo)
Perkin-Elmer (optika)
Masa pri zagonu11.110 kg[2]
Dimenzije13,2 x 4,2 m[2]
Moč2.800 wattov
Začetek misije
Datum zagona24. april 1990, 12:33:51 (24. april 1990, 12:33:51) UTC[3]
Raketavesoljsko plovilo Discovery (STS-31)
Kraj zagonaKennedy LC-39B
Čas razporeditve25. april 1990[2]
Vpisana storitev20. maj 1990[2]
Konec misije
Datum zamikaokoli 2030–2040[4]
Orbitalni parametri
Referenčni sistemGeocentrična
RežimNizka zemeljska
Velika polos6917,1 m
Ekscentričnost0,000283
Periapsidna višina537,0 km
Apoapsidna višina540,9 km
Inklinacija28,47°
Perioda95,42 minut
RAAN80,34°
Argument periapside64,90°
Srednja anomalija23,78°
Srednje gibanje15,09 obr/dan
Hitrost7,59 km/s
Epoha15. avgust 2018, 21:40:27 UTC[5]
Revolucijska št.35.441
Splošno teleskop
TipReflektor Ritchey–Chrétien
Premer2,4 m[6]
Goriščna razdalja57,6 m[6]
Goriščno razmerjef/24
Zbiralno območje4,525 m2[6]
Valovne dolžinebližnjeinfrardeča, vidna svetloba, ultravijolična
 
Vesoljski teleskop Hubble, slikan z raketoplana Endeavour med prvo servisno odpravo STS-61 leta 1993. Musgrave je pričvrščen na roko SRMS in se pripravlja, da bo na vrhu HST namestil zaščitne pokrove magnetometrov.
Hubblova fotografija Orlove meglice, znana kot Stebri stvarjenja

Od izvirne zamisli daljnogleda v letu 1946 do njegove izstrelitve, je projekt izgradnje vesoljskega daljnogleda zastajal predvsem zaradi denarnih težav. Poleg tega so kmalu po izstrelitvi ugotovili, da je imelo njegovo glavno zrcalo preveliko sferno aberacijo (napako pasov), kar je zelo oslabilo njegove zmogljivosti. Po servisni odpravi z raketoplanom leta 1993 so daljnogled obnovili na predvideno kakovost. Tako je daljnogled postal zelo pomembno raziskovalno orodje in je v marsičem prispeval k splošni priljubljenosti astronomije v javnosti.

Ameriški Kongres je junija 2005 ustanovil sklad za popravilo daljnogleda, a je bilo zelo verjetno da bodo ponovno odpovedali servisno odpravo. 1. novembra 2006 je novo vodstvo NASE sporočilo, da bodo leta 2008 izstrelili zadnjo servisno odpravo na Hubble in mu tako podaljšali življenjsko dobo do leta 2013. Brez posredovanja bi po letu 2010 plovilo z daljnogledom vstopilo v Zemljino ozračje. 24. aprila 2020 je praznoval svojo 30. obletnico. Teleskop bo predvidoma obratoval do 2030–2040.

Leta 2021 bo predvidoma izstreljen Hubblov naslednik - infrardeči Vesoljski daljnogled Jamesa Webba (JWST), ki ga bodo skupaj izdelale in nadzirale Kanadska vesoljska agencija (CSA), Evropska vesoljska agencija (ESA) in NASA.

Zamisel, izdelava in namenUredi

Zametke Hubblovega vesoljskega daljnogleda lahko zasledujemo že v letu 1946, ko je ameriški fizik, astronom in astrofizik Lyman Strong Spitzer mlajši napisal članek z naslovom Astronomske prednosti zunajzemeljskega observatorija (Astronomical advantages of an extra-terrestrial observatory.) V njem je obravnaval dve glavni prednosti vesoljskega observatorija v tirnici pred daljnogledom, stoječim na Zemlji. Kotna ločljivost (največja razdalja, na kateri še razločimo telo) bi bila omejena le z uklonom (difrakcijo) in ne od turbulence v ozračju, ki povzroča, da zvezde migetajo, in kar astronomi poznajo kot razmazanost slike (angleško »seeing«). Ločljivost daljnogledov na Zemlji je po navadi od 0,5 do 1,0 ločne sekunde, teoretična ločljivost zaradi uklona zrcalnega daljnogleda s premerom 2,5 m pa je približno 0,1 ločne sekunde. Druga velika prednost je, da lahko s pomočjo vesoljskega daljnogleda opazujemo infrardečo in ultravijolično svetlobo, ki ju ozračje drugače močno vpija.

Spitzer je razvoju vesoljskega daljnogleda posvetil veliko časa. Ameriška Nacionalna akademija znanosti je v poročilu leta 1962 predlagala izdelavo vesoljskega daljnogleda kot del vesoljskega programa. Zato so leta 1965 izvolili Spitzerja za predsednika odbora, ki je moral pretehtati znanstvene vidike velikega vesoljskega daljnogleda.

Astronomija v vesoljskem prostoru se je začela z malimi koraki po 2. svetovni vojni, saj so znanstveniki lahko začeli uporabljati raketno tehnologijo, ki je postala dosegljiva. Prvi ultravijolični spekter Sonca so posneli leta 1946. Sončni observatorij, ki je krožil okoli Zemlje, je leta 1962 izstrelilo Združeno kraljestvo v okviru vesoljskega programa Ariel. NASA je leta 1966 izstrelila prvega od satelitov Orbitalnega astronomskega observatorija (OAO). Ta satelit OAO-1 je zaradi izgube energije po treh dneh odpovedal in prekinil odpravo. Drugi satelit OAO-2 pa je med letoma 1968 in 1972 uspešno opravljal opazovanja zvezd in galaksij v ultravijoličnem. Njegovo delovanje so drugače načrtovali le za eno leto.

Odprave OAO so pokazale, da lahko opazovanja v vesoljskem prostoru igrajo pomembno vlogo v astronomiji. Leta 1968 se je NASA začela pripravljati na izdelavo zrcalnega daljnogleda z zrcalom premera 3 m, ki so ga začasno imenovali Veliki orbitalni daljnogled (LOT), oziroma Veliki vesoljski daljnogled (LST). Izstrelitev so predvidevali za leto 1979. Ti načrti so poudarili potrebo po odpravah s človeško posadko do daljnogleda, ki bi zagotovila, da bi lahko imel tako drag program smiselno življenjsko dobo. Vzporedni razvoj za ponovno uporabljiv raketoplan je pokazal, da bo tehnologija za to kmalu na voljo.

Zunanje povezaveUredi

  1. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani hubb-site-30-anniv ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 "Hubble Essentials: Quick Facts". HubbleSite.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne July 6, 2016.
  3. Ryba, Jeanne. "STS-31". NASA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne May 7, 2017. Pridobljeno dne May 7, 2017.
  4. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani cbsnews20130530 ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
  5. "Hubble Space Telescope—Orbit". Heavens Above. August 15, 2018. Pridobljeno dne August 16, 2018.
  6. 6,0 6,1 6,2 Nelson, Buddy; et al. (2009). "Hubble Space Telescope: Servicing Mission 4 Media Reference Guide" (PDF). NASA/Lockheed Martin. str. 1–5.