Odpre glavni meni

Hottentotta tamulus

Hottentotta tamulus, znan tudi kot indijski rdeči škorpijon ali vzhodni indijski škorpijon, je vrsta škorpijona, ki spada v družino debelorepov (Buthidae). Prebiva v večjem delu Indije,[2] vzhodnem Pakistanu[1] in vzhodnih nižinah Nepala[3].

Hottentotta tamulus
Scorpion Photograph By Shantanu Kuveskar.jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Arthropoda (členonožci)
Poddeblo: Chelicerata (pipalkarji)
Razred: Arachnida (pajkovci)
Red: Scorpiones (ščipalci)
Družina: Buthidae (debelorepi)
Rod: Hottentotta
Vrsta: H. tamulus
Znanstveno ime
Hottentotta tamulus
(Fabricius, 1798)
Sinonimi[1]
  • H. tamulus concanensis (Pocock, 1900)
  • H. tamulus sindicus (Pocock, 1900)
  • H. tamulus gujaratensis (Pocock, 1900)
  • H. tamulus gangeticus (Pocock, 1900)
  • Mesobuthus tamulus

Telesne značilnostiUredi

V dolžino zraste od 5-9 cm. Obarvanost telesa se razlikuje od temno oranžne preko svetlo rdeče-rjave do temno rjave barve, na glavoprsju in mezosomi pa so lahko posejane sive pike. Noge in vrhovi pedipalpov so svetlo obarvani (oranžno-rumeno do svetlo rdeče-rjavo). Kot je značilno za škorpijone iz družine Buthidae, ima dokaj majhna klešča na pedipalpih, zmerno zadebeljene členke na repnem delu (metasomi) in razmeroma okrogel (bulbozen) strupni mehurček z dokaj veliko strupeno bodico.[1]

Življenjski prostor in navadeUredi

Indijski rdeči škorpijon je razširjen po poraslih nižinah s subtropskim oz. tropskim vlažnim podnebjem in pogosto prebiva v bližini človeških naselij ali v njih, še posebej na podeželju.[4] Ugajajo mu različne površine, kot so grmičevje, travniki, žitna polja, drevesno lubje, nasadi mangov in plantaže evkaliptov.[5]

Kot vsi drugi škorpijoni je nočno aktivna (nokturnalna) žival, ki se prehranjuje z majhnimi nevretenčarji, pa tudi z vretenčarji, kot so kuščarji.[5] Do stika s človekom običajno pride ponoči ali zgodaj zjutraj, kot škorpijon pomotoma zaide v spalnico ali pade s stropa.[6]

StrupenostUredi

Indijski rdeči škorpijon je po nekaterih podatkih najbolj strupeni škorpijon na svetu[7] in predstavlja resen javno zdravstveni problem v gosto naseljenih območjih v Indiji in Nepalu[3][8][6]. Raziskave so pokazale, da znaša stopnja smrtnosti od 8-40 %, med žrtvami pa prevladujejo otroci.[8][9]

Zastrupitev se kaže kot močna krajevna bolečina, bruhanje, potenje, priapizem (boleča erekcija) ter pomodrelost kože in sluznic (cianoza), v hujših primerih pa še kot mišični krči, nizek ali visok krvni tlak (hipo- ali hipertenzija), počasen ali pospešen srčni utrip (bradi- ali tahikardija), nezavest in šok.[3][8][6][10]

Strup vpliva torej predvsem na srčnožilni in dihalni sistem, kar velikokrat privede do pljučnega edema, zaradi česar se žrtev zaduši, ali do večorganske odpovedi.[8][6] Najučinkovitejše zdravljenje je kombinacija protistrupa oz. antivenina in prazosina (antihipertenziv), kar zmanjša stopnjo smrtnosti na manj kot 4 %.[6][11]

Kot pri vseh drugih škorpijonih je strup zapletena mešanica beljakovin; nekatere sestavine, kot je toksin tamapin, so bile v zadnjem času uspešno izolirane.

Sklici in opombeUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 Kovařík, F. (2007). "A revision of the genus Hottentotta Birula, 1908, with descriptions of four new species" (PDF). Euscorpius 58: 1–105. 
  2. Bastawade D.B., Jadhav S.S. in Sharma R.M. (2012). "Scorpionida" (PDF). Zoological Survey in India 4 (6): 1–16. 
  3. 3,0 3,1 3,2 Bhadani U.K., Tripathi M., Sharma S. in Pandey R. (2006). "Scorpion sting envenomation presenting with pulmonary edema in adults: a report of seven cases from Nepal" (PDF). Indian Journal of Medical Sciences 60 (1): 19–23. doi:10.4103/0019-5359.19672. 
  4. Pande S., Bastawade D., Padhye A. in Pawashe A. (2012). "Diversity of scorpion fauna of Saswad-Jejuri, Pune district, Maharashtra, western India" (PDF). Journal of Threatened Taxa 4 (2): 2381–2389. 
  5. 5,0 5,1 Ythier, E. (2007). "Pictures of the previous months". The Scorpion Fauna. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2013-02-13. Pridobljeno dne 2010-04-14. 
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. (2008). "Scorpion sting: A study of clinical manifestations and treatment regimes" (PDF). Current Science 95 (9): 1337–1341. 
  7. Ismail, M. & Bawaskar, P.H. (1995). "The scorpion envenoming syndrome". Toxicon 33 (7): 825–858. PMID 8588209. doi:10.1007/BF02761131. 
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. (1998). "Indian red scorpion envenoming". Indian Journal of Pediatrics 65 (3): 383–391. PMID 10771989. doi:10.1016/0041-0101(95)00005-7. 
  9. Bawaskar, H.S. (1977). "Scorpion sting and cardiovascular complications". Indian Heart Journal 29: 228. 
  10. Kanoo S., Mandal M.B., Alex A.B. in Deshpande S.B. (2009). "Cardiac dysrhythmia produced by Mesobuthus tamulus venom involves NO-dependent G-Cyclase signaling pathway". Naunyn-Schmiedberg's Archives of Pharmacology 379 (5): 525–532. doi:10.1007/s00210-008-0375-7. 
  11. Bawaskar, H.S. & Bawaskar P.H. (2007). "Utility of scorpion anti-venin vs. prazosin in the management of severe Mesobuthus tamulus (Indian red scorpion) envenoming at rural settings" (PDF). JAPI 55: 14–21.