Hípoparatiroidízem je bolezensko stanje zaradi znižane koncentracije parathormona (hormona, ki ga izločajo obščitnice).[1] Gre za redko bolezen, pri kateri pride do zmanjšanja krvnih ravni kalcija (hipokalciemija) in zvečanih krvnih ravni fosfata (hiperfosfatemija) ter posledično do različnih simptomov, vključno z mišičnimi krči, bolečinami in trzanjem,[2] zmanjšano resorpcijo kosti ter spremembami na koži, v očesni leči, na zobeh in z duševnimi motnjami.[1] Zdravljenje običajno vključuje peroralno nadomeščanje kalcija in aktivne oblike vitamina D, v nekaterih primerih se pa daje tudi parathormon s subkutanim injiciranjem.[3]

Hipopratairoidizem
Specialnostendokrinologija

Vzroki uredi

Med možnimi vzroki so:[4]

  • odstranitev ali poškodba obščitnic zaradi kirurškega posega na ščitnici, obščitnicah ali določenih predelih vratu; gre za najpogosteški vzrok hipoparatiroidizma, vendar je stanje pogosto prehodno (če je ohranjen dovoljšnji delež obščitničnega tkiva, ki prevzame funkcijo), občasno pa tudi kronično;
  • avtoimunska bolezen (kot izolirana avtoimunska bolezen obščitnic ali kot del avtoimunskega poliglandularnega sindroma)
  • hemokromatoza
  • pomanjkanje magnezija
  • genetska bolezen, na primer redka genetska bolezen receptorjev za kalcij
  • v nekaterih primerih vzrok ni pojasnjen (govorimo o idiopatskem hipoparatiroidizmu)

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 »Hipoparatiroidizem«. Slovenski medicinski e-slovar. Pridobljeno 10. maja 2021.
  2. »Hypoparathyroidism«. NHS. 1. april 2021. Pridobljeno 10. maja 2021.
  3. Gafni, R. I.; Collins, M. T. (2019). »Hypoparathyroidism«. N Engl J Med. 380 (18): 1738–1747. doi:10.1056/NEJMcp1800213.
  4. Bilezikian JP, Khan A, Potts JT, in sod. (Oktober 2011). »Hypoparathyroidism in the adult: epidemiology, diagnosis, pathophysiology, target-organ involvement, treatment, and challenges for future research«. J. Bone Miner. Res. 26 (10): 2317–37. doi:10.1002/jbmr.483. PMC 3405491. PMID 21812031.