Hiperkalciemija
Hiperkalciemíja (tudi hiperkalcemija)[4][5] pomeni zvišano koncentracijo kalcija (Ca2+) v krvni plazmi.[1][3][6] Normalne vrednosti so 2,1–2,6 mmol/L (8,8–10,7 mg/dL, 4,3–5,2 mEq/L), o hiperkalciemiji pa govorimo pri vrednostih nad 2,6 mmol/L.[1][2][7] Osebe z blago povišanimi vrednostmi so pogosto brezsimptomne,[1] pri hujšem povišanju ali nenadnem povečanju vrednosti pa se pojavijo simptomi, kot so bolečine v trebuhu, bolečine v kosteh, zmedenost, depresija, splošna slabotnost. Pride lahko tudi do zapletov, kot so ledvični kamni, srčna aritmija in celo srčni zastoj.[1][2]
| Hiperkalciemija | |
|---|---|
| Sopomenke | Hiperkalcemija |
 | |
| Kalcij v periodnem sistemu | |
| Specialnost | endokrinologija |
| Simptomi | bolečina v trebuhu, bolečina v kosteh, zmedenost, depresija, splošna slabotnost[1][2] |
| Zapleti | ledvični kamni, srčna aritmija, srčni zastoj[1][2] |
| Vzroki | primarni hiperparatiroidizem, rak, sarkoidoza, tuberkuloza, pagetova bolezen, multipla endokrina neoplazija, toksični učinki vitamina D[1][3] |
| Diagnostični postopki | raven v krvnem serumu > 2,6 mmol/l (korigirani ali ionizirani)[1][2] |
| Zdravljenje | zdravljenje vzroka, intravensko nadomeščanje tekočin, furosemid, kalcitonin, pamidronat, hemodializa[1][2] |
| Pogostost | 4 na 1.000[1] |
V večini primerov hiperkalciemijo povzroči primarni hiperparatiroidizem ali rakava bolezen.[1] Drugi možni vzroki so še med drugim sarkoidoza, tuberkuloza, pagetova bolezen, multipla endokrina neoplazija, toksični učinki vitamina D, družinska hipokalciurična hiperkalciemija in uporaba določenih zdravil, kot sta litij in hidroklorotiazid.[1][2][3] Diagnoza temelji bodisi na vrednosti korigiranega bodisi ioniziranega kalcija; vrednosti je treba ponovno preveriti v roku enega tedna.[1] Hiperkalciemija lahko povzroči tudi določene spremembe, vidne na EKG-ju, kot je skrajšanje intervala QT ali podaljšanje intervala PR.[2]
Zdravljenje lahko ob zdravljenju vzroka vključuje še intravensko nadomeščanje tekočin ter uporabo določenih zdravil (furosemid, kalcitonin ali pamidronat).[1][2] Dokazov o učinkovitosti uporabe furosemida je sicer malo.[1] Pri bolnikih z zelo visokimi vrednostmi kalcija v krvi je lahko potrebna hospitalizacija.[1] Pri bolnikih, ki se ne odzovejo na druge oblike zdravljenja, je lahko potrebna uvedba hemodialize.[1] Pri bolnikih, pri katerih je prisotna toksičnost zaradi vitamina D, je lahko učinkovita uporaba kortikosteroidov.[1] Hiperkalciemija je relativno pogosta motnja.[1] Primarni hiperparatiroidizem se pojavlja pri okoli 1–7 ljudeh na 1000 prebivalcev. Pri bolnikih z rakavo boleznijo jih ima okoli 2,7 % hiperkalciemijo.[1]
Vzroki uredi
V 90 % primerov hiperkalciemijo povzroči primarni hiperparatiroidizem ali rakava bolezen.[1][5] Drugi možni vzroki so še med drugim sarkoidoza, tuberkuloza, pagetova bolezen, multipla endokrina neoplazija, toksični učinki vitamina D, družinska hipokalciurična hiperkalciemija in uporaba določenih zdravil, kot sta litij in hidroklorotiazid.[1][2]
Rakave bolezni uredi
Pri raku pride do hiperkalciemije zaradi snovi, ki jih izločajo rakave celice in ki povzročajo namnožitev osteoklastov in spodbujajo njihovo aktivnost, posledično pa je povečana resorpcija kostnine.[5] Zmanjšano je tudi izločanje kalcija skozi ledvice. Ob tem je koncentracija parathormona normalna ali zmanjšana.[5] Do hiperkalciemije pride najpogosteje pri čvrstih tumorjih, kot so rak pljuč ali dojke, pogosta pa je tudi pri krvnih rakih, zlasti pri multiplem mielomu.[4]
Pride lahko do humoralne ali osteolitične hiperkalciemije. Najpogostejša je humoralna, ki predstavlja 80 % vseh primerov hiperkalciemij zaradi raka in je posledica sproščanja paratiroidnemu hormonu (PTH) podobnega peptida (PTH-rP) iz rakavih celic. Le-ta peptid posnema delovanje PTH ter spodbuja aktivnost osteoklastov (zveča resorpcijo kostnine) in tubulno reabsorpcijo kalcija (zmanjša izločanje kalcija skozi ledvice). V 20 % gre za osteolitično hiperkalciemijo, ki je pogostejša pri bolnikih z obsežnimi zasevki v kosteh. Rakave celice kostnih zasevkov sprožijo osteolizo z lokalno destrukcijo kosti, hkrati pa s s proščanjem citokinov spodbujajo diferenciacijo makrofagov v osteoklaste, kar vodi v nadaljnjo resorpcijo kosti in hiperkalcemijo.[4]
Sklici uredi
- ↑ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 1,13 1,14 1,15 1,16 1,17 1,18 1,19 1,20 1,21 Minisola, S; Pepe, J; Piemonte, S; Cipriani, C (2015). »The diagnosis and management of hypercalcaemia«. BMJ. 350: h2723. doi:10.1136/bmj.h2723. PMID 26037642. S2CID 28462200.
- ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 Soar, Jasmeet; Perkins, Gavin D; Abbas, Gamal; Alfonzo, Annette; Barelli, Alessandro; Bierens, Joost J.L.M; Brugger, Hermann; Deakin, Charles D; Dunning, Joel; Georgiou, Marios; Handley, Anthony J; Lockey, David J; Paal, Peter; Sandroni, Claudio; Thies, Karl-Christian; Zideman, David A; Nolan, Jerry P (2010). »European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2010 Section 8. Cardiac arrest in special circumstances: Electrolyte abnormalities, poisoning, drowning, accidental hypothermia, hyperthermia, asthma, anaphylaxis, cardiac surgery, trauma, pregnancy, electrocution«. Resuscitation. 81 (10): 1400–33. doi:10.1016/j.resuscitation.2010.08.015. PMID 20956045.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 »Hypercalcemia - National Library of Medicine«. PubMed Health. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2017. Pridobljeno 27. septembra 2016.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 Matos, Erika, Pajk, Bojana (2009). Hiperkalcemija pri bolniku z rakom. Onkologija (Ljubljana), letnik 13, številka 1, str. 45-46.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 Červek, Jožica (1999). Hiperkalcemija - najpogostejša metabolična motnja raka. Onkologija (Ljubljana), letnik 3, številka 2, str. 63-64.
- ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518746/hiperkalciemija?query=hiperkalciemija&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 6. 5. 2021.
- ↑ »Appendix 1: Conversion of SI Units to Standard Units«. Principles and Practice of Geriatric Medicine. Zv. 2. 2005. i–ii. doi:10.1002/047009057X.app01. ISBN 978-0-470-09057-2.