Herpesvirusi

Herpesvirusi (znanstveno ime Herpesviridae) so velika družina virusov. Povročajo herpetične okužbe v obliki mehurčkov na sluznicah in koži ter druge bolezni. Gre za viruse, ki jih obdaja ikozaedrična beljakovinska ovojnica. Njihova dednina se nahaja v obliki dvoverižne DNK. Za vse herpesviruse je značilno, da po okužbi ostanejo v telesu dosmrtno. Praviloma mirujejo in ne povzročajo težav, v nekaterih primerih pa se lahko reaktivirajo, kar se kaže z izbruhom bolezni ali samo blažjih težav.

Herpesvirusi

Herpesviridae EM PHIL 2171 lores.jpg

Razvrstitev virusov
Skupina: Skupina I (dsDNA)
Družina: Herpesviridae
Rodovi

Poddružina Alphaherpesvirinae
   Simplexvirus
   Varicellovirus
   Mardivirus
   Iltovirus
Poddružina Betaherpesvirinae
   Cytomegalovirus
   Muromegalovirus
   Roseolovirus
Poddružina Gammaherpesvirinae
   Lymphocryptovirus
   Rhadinovirus
Nerazvrščen
   Ictalurivirus

VrsteUredi

Poznanih je osem vrst herpesvirusov, ki so patogeni za človeka in jih imenujemo humani herpesvirusi ter oštevilčimo z ustreznim številom od 1 do 8. Razdeljeni so v 3 poddružine (herpesvirusi alfa, beta in gama). Posamezne vrste virusa povzročajo specifične bolezni.

Herpesvirusi alfaUredi

Za to poddružino sta značilna hitro podvojevanje in širok spekter gostiteljev. Nahajajo se v živčnih ganglijih gostiteljevega organizma.

Herpesvirusi betaUredi

Podvojujejo se počasi, imajo ozek spekter gostiteljev ter povzročajo močno povečanje okužene celice (citomegalijo).

Herpesvirusi gamaUredi

Imajo zelo različen čas podvojevanja ter zelo ozek spekter gostiteljev. Povezujejo jih tudi z nastankom raka.