Herbert Kickl

avstrijski politik

Herbert Kickl, avstrijski politik, * 19. oktober 1968, Beljak, Avstrija

Herbert Kickl
Minister za zunanje zadeve
Nastop funkcije
7. december 2017
PredsednikAlexander Van der Bellen
SucceedingWolfgang Sobotka
Zvezni predsednik Avstrijske svobodnjaške stranke
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
7. junij 2021
PredhodnikNorbert Hofer
Osebni podatki
Rojstvo19. oktober 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1] (56 let)
Beljak[2]
Politična strankaAvstrijska svobodnjaška stranka - FPÖ
Alma materUniverza na Dunaju - študij nedokončan
Poklicpolitik

Od 19. junija 2021 je zvezni predsednik stranke FPÖ. Od 18. decembra 2017 do 22. maja 2019 je bil zvezni minister za notranje zadeve. Od leta 2006 do 2017 je bil član avstrijskega nacionalnega sveta. Po razrešitvi z mesta ministra je po ponovni zaprisegi deloval kot poslanec v parlamentu in od 27 maja 2019 kot predsednik izvršnega odbora poslanske skupine FPÖ.[3]

Življenje

uredi

Otroštvo, mladost in študije

uredi

Herbert Kickl je odraščal v delavski družini[4] in obiskoval osnovno šolo Radenthein. Po končani srednji šoli v Spittalu na Dravi, ki jo je obiskoval skupaj z nekdanjo zvezno tiskovno predstavnico Zelenih Evo Glawischnig-Piesczek,[5][6] je kot enoletni prostovoljec med 1987 in 1988 služil vojaški rok pri vojaških planincih.[7][8][9] Leta 1988 je začel študirati novinarstvo in politologijo na univerzi na Dunaju, od leta 1989 pa filozofijo in zgodovino. Nobenega od študijev ni zaključil.[10]

Strankarski politik FPÖ

uredi

Med 1995 in 2001 je Kickl delal pri akademiji stranke FPÖ na področju vsebin in organizacije kampanj, potem pa se leta 2001 povzpel na mesto namestnika generalnega direktorja, nato pa po skupščini v Knittelfeldu na mesto direktorja Akademije Svobodnih; na tej funkciji je bil do leta 2006. Kot pisec govorov za Jörga Haiderja je med drugim avtor bodic v govorih na pepelnično sredo o francoskem predsedniku Jacquesu Chiracu (»žepni Napoleon«) ali predsedniku izraelske verske skupnosti Arielu Muzicantu (»Kako ima lahko nekdo, ki mu je ime Ariel, toliko dreka za nohti?«)[11] in je bil odgovoren za kritizirane slogane volilne kampanje FPÖ (npr. 2010 : »Dunajska kri - preveč tujine nikomur ne koristi.«).[12] Ko se je BZÖ ločila od FPÖ, sta Haider in Kickl šla vsak svojo pot; Kickl je bil do Haiderjeve smrti eden njegovih najstrožjih kritikov.

Kickl je bil od leta 2005 dalje generalni direktor strankarskega časopisa Neue Freie Zeitung, od aprila 2005 do januarja 2018 pa generalni sekretar FPÖ. Na tem položaju je bil odgovoren za odnose z javnostmi in notranjo komunikacijo. Januarja 2018 ga je na položaju generalne sekretarke FPÖ nasledila Marlene Svazek.[13] Od volitev v državni svet leta 2006 do prisege kot minister za notranje zadeve je Kickl bil član državnega sveta, namestnik predsednika poslanskega kluba Svobodnjakov in član svetovalnega sveta za promocijo medijev. 4. julija 2016 je nasledil Hilmarja Kabasa na položaju predsednika Izobraževalnega inštituta FPÖ.[14]

Zvezni minister za notranje zadeve

uredi

Dne 18 decembra 2017 zvezni predsednik Alexander Van der Bellen Kickla zaprisegel kot novega zveznega ministra za notranje zadeve Republike Avstrije.l Po mnenju njegovih kritikov mu je bilo težko preskočiti iz opozicije v enega od klasičnih vladnih resorjev . [15] Vodja njegovega kabineta je postal Reinhard Teufel.[16][17]

Za razburjenje je poskrbela Kicklova izjava na novinarski konferenci 11. januarja 2018. Govoril je o prosilcih za azil ter dejal, da jih je potrebno »koncentrirati in držati na enem mestu«.[18] Na novinarsko vprašanje je zanikal, da je to mislil kot provokacijo.[19] Kljub temu so Kicklovo izbiro besed v medijih doma in v tujini razumeli kot namig na nacistično terminologijo in v tem smislu tudi kritizirali.[20]

Septembra 2018 je prišlo v javnost elektronsko sporočilo tiskovnega predstavnika ministrstva za notranje zadeve komunikacijskim službam državnih policijskih oddelkov, ki svari pred nekaterimi mediji in priporoča sodelovanje z njimi skrčiti na minimum njimi čim manjše. Priporočalo se je, močneje obveščati o spolnih deliktih. Zahtevo opozicije, da se Kickla obtoži omejevanja svobode tiska in odpusti, sta tako ÖVP kot FPÖ odbili. Vendar sta tako zvezni kancler Kurz kot tudi zvezni predsednik Van der Bellen izjavila, da je takšno omejevanje nesprejemljivo. FPÖ se je pritožila zaradi "zrežirane jage medijev" na Kickla. Kickl je v zvezi z obravnavanjem kritičnih medijev izjavil, da se s formulacijami ne strinja.[21][22][23]

Januarja 2019 je Kickl v oddaji ORF Report govoril o možnosti, ki jo podpira, namreč da se begunci, ki so storili kazniva dejanja, hitreje deportirajo. Deportirati bi jih morali po prvostopenjski obsodb, torej pred zaključkom ustavnega postopka. Nekaj dni kasneje se je popravil, češ da želi, da se postopek reši na drugi stopnji. V nadaljevanju je dejal, da po njegovem mnenju »velja načelo, da mora zakon slediti politiki, ne pa politika zakonu«, in omenil »nekatere čudne pravne konstrukcije, nekatere stare že mnogo, mnogo let, na osnovi povsem drugačnih situacij, ki nam preprečujejo storiti, kar je potrebno.« Govoril je o »stvareh iz petdesetih«. Zaradi takšnega razumevanja pravne države je Kickla med drugim močno kritiziral zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, ki je obsodil "spodkopavanje" Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki ima ustavni status v Avstriji. Kritizirali so ga tudi opozicijski politiki, sodniki in odvetniške kamere in pa predsednik dunajske judovske skupnosti Oskar Deutsch. Omenjalo se je tudi kot paralelo Carla Schmitta, nemškega ustavnega pravnika, in njegovo sporno (začasno) zavezanostjo nacionalsocializmu.[24][25][26][27][28]

V začetku leta 2019 je Kickl načrtoval ustavni amandma (za katerega je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina), po katerem bi se lahko uvedel preventivni pripor za prosilce za azil, ki pomenijo grožnjo javnemu redu. Stranki Liste Jetzt in NEOS sta zavrnili pogovore o tem z utemeljitvijo, da bi zapor na podlagi mogoče nevarnosti pomenil ogrožanje temeljnih stebrov pravne države. Standard je tudi vprašal, kako le more zapor, ki velja samo za prosilce za azil, ne biti diskriminatoren. Kickl je tudi načrtoval nočno zaporo na prostovoljni osnovi, ki bi veljala samo za prosilce za azil med 22. in 6. uro: »Če komu to ni po volji, mu bomo poiskali kraj, kjer lahko dela, kar mu paše.«, Cilj tega ponovne zaostritve zakona o azilu je, v prihodnosti v Avstriji praktično onemogočiti vlogo prošnje za azil, saj državo, kot je dejal Kickl, obkrožajo varne tretje države.[29] Da je Kickl s 1. marcem 2019 centre za začetni sprejem beguncev preimenoval v »odpotovalne centre«, je socialni psiholog Klaus Ottomeyer imenoval "čisti sadizem " in komentiral, da gre Kicklu in drugim »vedno za ponižanje«. [30]

Spremembe na področju policije

uredi

Kot notranji minister je Kickl zagovarjal širjenje in oboroževanje avstrijske policije. V vladnem programu turkizno modre vlade je bilo denimo napovedano, da bo zaposlila 4.100 novih javnih uslužbencev.[31] Poleti 2018 je Kickl objavil načrte, da bo enote policijske pripravljenosti vzpostavil ne samo na Dunaju, temveč v vseh drugih avstrijskih zveznih deželah. [32] Od aprila 2018 dalje lahko poleg specialne policijske sile WEGA in intervencijskih ekip za boj proti uličnemu kriminalu tudi enote policijske pripravljenosti Dunaj uporabljajo električne paralizatorje.[33] Za varovanje meja je bila leta 2018 ustanovljena tudi nova policijska enota Puma. Visoko vidni projekt, organizirati policijo na konjih, je znova spodletel. Po navedbah Kurierja so stroški za projektno fazo znašali okoli 2,5 milijona evrov.[34]

Afera BVT

uredi

Kot del preiskovalne komisije na temo Zvezni urada za zaščito ustave in boj proti terorizmu (Bundesamt für Verfassungsschutz und Terrorismusbekämpfung(de) - BVT) je opozicija v Državnem svetu kritizirala preiskavo obveščevalne službe BVT, ki so jo izvedli policisti iz delovne skupine za boj proti uličnemu kriminalu (EGS). Preiskavo je zahteval državni tožilec in odobril sodnik. Ministru za notranje zadeve so očitali politični vpliv na preiskavo in resno izgubo zaupanja pri tujih obveščevalnih službah zaradi z zaplembe zelo občutljivih podatkov s strani EGS. Kickl je navedbe nemudoma zavrnil z argumentom, da »o tem, proti komu se vodi preiskave, koga se zaslišuje in kaj se zaseže, odloča državni tožilec, ne pa ministrstvo za notranje zadeve.«[35] Julija 2018 so po Kicklovem komentarju o preiskavi BVT glavni uredniki štirih avstrijskih časopisov izrazili zaskrbljenost zaradi svobode izražanja v Avstriji.[36][37] Te očitke je ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo kot »nevzdržne«.[38] Višje deželno sodišče na Dunaju je 28. avgusta 2018 izreklo sodbo, da je hišna preiskava pri Zveznem uradu za zaščito ustave in boj proti terorizmu (BVT) potekala nezakonito. Na vprašanje novinarjev je Kickl ta sodni sklep označil za »previdno formulirano kot malo neživljenjski«.[39]

Razrešitev z ministrskega položaja

uredi

Maja 2019 je prišel v javnost video, posnet poleti 2017, v katerem je predsednik stranke FPÖ Heinz-Christian Strache med drugim govoril, da bodo velike donacije strankam s pomočjo zasebnih donacij obšle Računsko sodišče.[40] Po besedah zveznega kanclerja Sebastiana Kurza je bil generalni sekretar FPÖ Kickl v prvi vrsti odgovoren za "finančno vedenje" stranke. Iz tega razloga in zato, ker se po mnenju Kurza ni v zadostni meri zavedel resnosti situacije, je Kurz je predsedniku Aleksandru Van der Bellenu predlagal, da Kickla odpusti z mesta notranjega ministra, kar je predsednik 22. maja 2019 tudi storil. Kickl je tako kot prvi v drugi republiki zgubil svoje ministrsko mesto.[41]

Poslovodni vodja kluba

uredi

Od 24. Maja 2019 je znova član Državnega sveta,[42] kjer je mandat prevzel od Aloisa Kainza[43] in postal poslovodni vodja poslanske skupine FPÖ. Na volitvah v Državni svet leta 2019 je prejel največ prednostnih glasov med kandidati za FPÖ - s 75.699 prednostnimi glasovi mu je uspelo preskočiti lestvico za uvrstitev na zvezno listo (število prednostnih glasov več kot sedem odstotkov volivcev njegove stranke).[44][45] Rezultat je daleč nad dotedanjim rekordom preteklega voditelja stranke Heinz-Christiana Stracheja, ki je na volitvah leta 2017 prejel 41.479 preferenčnih glasov.[46]

Govor na shodu proti koronskim ukrepom

uredi

V začetku marca 2021 je Kickl imel govor na demonstracijah proti ukrepom okoli korone, v katerem je govoril o »jeklenih korona-čeladah po vladnih pisarnah« in »umazanih tipih« na ministrstvih. Zdravstvena politika EU je »usklajena igra moči«, ker »nam oni tam zgoraj želijo vladati«. Z namigom na obisk kanclerja Kurza v Izraelu je Kickl dejal, da v Izraelu vlada »zdravstveni apartheid«; država je trenutno država »nesvobode«. Na shodu so sodelovali tudi predstavniki desne scene in identitarnega gibanja. Generalni sekretar Izraelitske kulturne občine na Dunaju Benjamin Nägele je glede tega dejal, da »moralno in politično odgovornost za stopnjevanje« nosita FPÖ in Kickl, ki »čisto zavestno [uporablja] antisemitske meme« in »ki namerno podžiga in se poigrava s strahovi prebivalstva, ki sili v koalicijo s skrajno desnico in se skuša postaviti na čelo ospredje tega gibanja«.[47][48]

Polemika glede rabe mask FFP2 v parlamentu

uredi

V začetku aprila 2021 je Kickl izjavil, da kot doslej v parlamentu ne želi nositi maske. Zahteva po maski v parlamentu je zavedena le v hišnem redu, ne pa tudi v poslovniku, zato sankcij za kršitve ni. Kickl je dejal, da »ni eden izmed tistih hinavcev, ki si nadenejo masko, potem pa vsak varnostni ukrep vržejo skozi okno«. Nosi jih, ko gre po nakupih, ker mora, v parlamentu pa mu to ni treba. Vodja stranke Norbert Hofer je nato zapisal, da je svobodni mandat dovoljuje, izogniti se hišnemu redu. Kdor pa tako dela, se »postavlja sam od sebe nad vse, ki se morajo držati pravil«. Kmalu zatem pa je Hoferjeva pisarna to stališče relativirala in izjavila, da je treba kot alternativo maski FFP2 postaviti stene iz pleksi stekla ne le med poslance, temveč tudi pred njih. Hofer želi, da je uporaba maske proč od sedeža dalje odgovornost poslancev, pod pogojem, da se držijo dvometrske razdalje.[49]

Zvezni vodja stranke FPÖ

uredi

Med Herbertom Kicklom in Norbertom Hoferjem, ki je prevzel vodenje stranke po aferi Ibiza in po odstopu Heinz-Christiana Stracheja, je vedno znova prihajalo do nesporazumov. Norbert Hofer je s svojim zmernim vedenjem želel stranko narediti privlačno za volivce, Herbert Kickl pa je s svojim vedenjem na demonstracijah nasprotnikov vladnih ukrepov v zvezi s korono in z nasprotovanjem maskam FFP2 v parlamentu bil neposredno navzkriž s Hoferjem.

Po Hoferjevem odstopu 1. junija 2021[50] je član državnega sveta Harald Stefan začasno prevzel zvezno vodstvo stranke. Herbert Kickl se je prijavil kot edini kandidat za Hoferjevega naslednika za vodjo zvezne stranke FPÖ . Junij 2021 ga je zvezno predsedstvo stranke soglasno imenovalo za predsednika zvezne stranke. Kickl je izjavil, da želi, preden se loti dela, počakati na odobritev delegatov na posebni strankarski konferenci.[51] Za predsednika zvezne stranke je bila dokončno izvoljen 19.junija 2021 z rezultatom 88,24 odstotka.[52]

Politična stališča

uredi

Na splošno

uredi

Oktobra 2016 je Kickl nastopil kot gostujoči govornik na desničarskem ekstremističnem kongresu »Branilci Evrope«.[53][54][55][56][57][58][59][60][61] Med oblikovanjem vlade z ÖVP leta 2017 je izjavil, da se s politiko ukvarja, ker želi, da bi »družba postala bolj pravična«. Po njegovem mnenju je v pravični družbi mogoče preživeti družino, če si zaposlen, in živeti po svoje, ne da bi bil »socialno odvisen«. Kickl v nasprotju s stališčem številnih strankarskih kolegov in kljub še močnejši kritiki ORF ne zagovarja temeljne »reforme« javne radiotelevizije, tudi ne ukinitve pristojbin za GIS.[62]

Zunanja politika

uredi

Tesne politične odnose med FPÖ in Vladimirjem Putinom ter njegovo stranko Združena Rusija podpira tudi Kickl; kot notranji minister se je Kickl leta 2018 prizadeval za sodelovanje na področju obvladovanja nesreč in boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Kickl je v radijskem intervjuju zavrnil kritiko avtoritarne politike ruskega predsednika. Vmešavanje v notranje zadeve zavrača. Da se najde skupna pot med Rusijo in Evropo, je pravilen diferenciran pristop.[63]

Zasebno

uredi

Kickl živi v Purkersdorfu.[64] Je poročen in ima sina.[5]

Literatura

uredi
  • FPÖ:S Fairness do uspeha. V: Thomas Hofer, Barbara Tóth (Hrsg.): Wahl 2017. Loser, Leaks & Leadership. ÄrzteVerlag, Wien 2017, ISBN 978-3-9503276-4-9, str. 76–88. 
  • Na poti proti 20 odstotkom. v: Thomas Hofer, Barbara Tóth (Hrsg.): Wahl 2008. Strategien, Sieger, Sensationen. Molden, Wien/Graz/Klagenfurt 2008, ISBN 978-3-85485-235-3, str. 55 ff.
  • „En proti vsem“. v: Thomas Hofer, Barbara Tóth (Hrsg.): Wahl 2006. Kanzler, Kampagnen, Kapriolen – Analysen zur Nationalratswahl. LIT, Wien 2007, ISBN 978-3-7000-0618-3, str. 71 ff. 

Spletne povezave

uredi

Sklici

uredi
  1. Brockhaus Enzyklopädie
  2. https://www.parlament.gv.at/WWER/PAD_35520/index.shtml
  3. FPÖ: Norbert Hofer neuer Klubobmann, Herbert Kickl geschäftsführender Klubobmann. OTS-Meldung vom 27. Mai 2019, abgerufen am 27. Mai 2019.
  4. Paul Donnerbauer (22. december 2017). »Wer ist Herbert Kickl?«. vice.com. Pridobljeno 24. marca 2019.
  5. Skoči gor na: 5,0 5,1 Der Raue und der Schlaue. 23. avgust 2009. str. 6.[mrtva povezava]
  6. Eva und Herbert, 1987, 8a. 11. julij 2012. str. 14.
  7. Herbert Kickl: Der unterschätzte Radikale. 20. maj 2019.
  8. Paul Donnerbauer (22. december 2017). »Wer ist Herbert Kickl?«. Vice (v nemščini). Pridobljeno 21. septembra 2019.
  9. »Herbert Kickl - Munzinger Biographie«. Pridobljeno 21. septembra 2019.
  10. »Herbert Kickl, Lebenslauf«. parlament.gv.at. Pridobljeno 27. aprila 2020.
  11. Martin Fritzl (22. maj 2009). »Herbert Kickl: Provokateur im Dienste der FPÖ«. Die Presse. Pridobljeno 2. julija 2014.
  12. Martina Aicher: Haider-Muzicant-Konflikt Österreich (2001). In: Wolfgang Benz (Hg.): Handbuch des Antisemitismus. Judenfeindschaft in Geschichte und Gegenwart. Bd. 4: Ereignisse, Dekrete, Kontroversen. de Gruyter, Berlin 2011, S. 158.
  13. Offiziell: Marlene Svazek wird FPÖ-Generalsekretärin. Artikel vom 12. Jänner 2018, abgerufen am 13. Jänner 2018.
  14. »Kickl folgt Kabas an Spitze des FPÖ-Bildungsinstituts«. ORF.at. 8. julij 2016. Pridobljeno 8. julija 2016.
  15. Christian Fillitz: Autriche: haro sur Herbert Kickl, le «cerveau» du parti d’extrême droite FPÖ, Radio France Internationale vom 29. Oktober 2018; Hasnain Kazim: Dünnhäutig, streitsüchtig - und nützlich, SPON vom 12. Oktober 2018; Eva Linsinger: Last exit: Opfer Arhivirano 2019-09-02 na Wayback Machine., profil vom 29. September 2018; Adelheid Wölfl: Auf dem Weg in eine illiberale Demokratie, Badische Zeitung vom 28. September 2018; Renate Kromp/Tessa Prager: Warum uns das Gewissen Österreichs warnt [Interview mit Bundespräsident a. D. Fischer], News vom 1. Oktober 2018, jeweils abgerufen am 7. November 2018.
  16. NÖN: Lackenhof: Teufel ist Kickls Kabinettschef. Artikel vom 28. Dezember 2017, abgerufen am 24. März 2018.
  17. Landtag Ing. Mag. Reinhard Teufel (FPÖ) Arhivirano 2019-07-26 na Wayback Machine.. Abgerufen am 23. Mai 2019.
  18. »Transkript: Pressekonferenz von Innenminister Herbert Kickl«. neuwal.com. Pridobljeno 22. januarja 2018. Arhivirano 2021-07-11 na Wayback Machine.
  19. »Kickl will Asylwerber „konzentriert" an einem Ort halten«. orf.at. Pridobljeno 15. januarja 2018.
  20. Siehe hierzu:
  21. »Kurz: „Jede Einschränkung von Pressefreiheit ist nicht akzeptabel"«. sueddeutsche.de. 25. september 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  22. »FPÖ beklagt „inszenierte Medienhatz" gegen Kickl«. derstandard.at. 27. september 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  23. »E-Mail aus Innenministerium: Kickl sieht Fehler bei Mitarbeiter«. orf.at. 25. september 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  24. Leila Al-Serori: Ein rechter Scharfmacher muss gehen. www.sueddeutsche.de, 20. Mai 2019
  25. Clemens Verenkotte: Österreichs Innenminister Kickl und sein Rechtsstaatsverständnis. www.ard-wien.de, 25. Januar 2019
  26. Nach Kickl-Sager: Van der Bellen gegen "Rütteln" am Grundkonsens.[mrtva povezava] kurier.at, 23. Januar 2019
  27. Barbara Galaktionow, Oliver Das Gupta: Barley wirft Kickl Sabotage des Rechtsstaats vor. Arhivirano 2019-05-26 na Wayback Machine. www.sueddeutsche.de, 24. Januar 2019
  28. Christoph Bezemek: Vom Primat des Politischen. derstandard.at, 27. Januar 2019
  29. „Signal“ an Asylbewerber: Aus Betreuungszentren werden in Österreich Ausreisezentren. www.welt.de,
  30. Sozialpsychologe über Österreichs Rechte: „Es geht immer um Entwürdigung“ taz.de, 29. September 2019
  31. Dominik Schreiber (14. februar 2018). »4100 neue Polizisten: Woher sollen die kommen?«. kurier.at. Pridobljeno 28. oktobra 2018.
  32. red, APA (24. avgust 2018). »Bundesländer sollen Bereitschaftseinheiten der Polizei bekommen«. derstandard.at. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  33. »Auch Polizei-Bereitschaft erhält Taser«. wien.orf.at. 11. april 2018. Pridobljeno 30. oktobra 2018.
  34. „Berittene Polizei“: Herbergssuche für Pferde orf.at, 28. November 2019, abgerufen 29. Dezember 2019.
  35. BVT-Untersuchungsausschuss auf der Seite der Parlamentsdirektion
    Gernot Bauer: BVT-Affäre: Wie ein profil-Artikel die Regierung aufscheuchte, Profil vom 23. Juni 2018
    Gernot Bauer: BVT: Goldgruber-Aussage widerspricht Kickl, Profil vom 27. Juni 2018
    Kickl: Kein Auftrag zum Aufräumen im BVT Arhivirano 2018-08-21 na Wayback Machine., Die Presse vom 27. Juni 2018
    Dominik Schreiber, Kid Möchel: BVT-Affäre: So übte Kickls Umfeld Druck auf die Justiz aus, Kurier vom 24. Juni 2018
    Florian Klenk: Was bei der BVT-Razzia mitgenommen wurde, Der Falter vom 6. Juni 2018
    Kickl erklärt sich in BVT-Affäre nicht verantwortlich Der Standard vom 11. Juni
  36. »Causa BVT: Konzertierte Leitartikel fordern Meinungsfreiheit«. orf.at. 1. julij 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  37. »BVT-Affäre: Chefredakteure sehen Meinungsfreiheit in Gefahr«. derstandard.at. 1. julij 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  38. Pressefreiheit: FPÖ weist Stellungnahme der Chefredakteure zurück Arhivirano 2018-08-21 na Wayback Machine. auf diepresse.com, abgerufen am 3. Juli 2018
  39. »Innenminister Kickl nennt OLG-Urteil zu BVT „weltfremd"«. diePresse.com. 30. avgust 2018. Pridobljeno 30. avgusta 2018.
  40. »„Ibiza": Rechnungshof will wegen FPÖ-Parteispenden nachfragen«. kurier.at. 19. maj 2019. Pridobljeno 22. maja 2019.
  41. »Kickl-Entlassung wäre eine Premiere in der Zweiten Republik«. diepresse.com. 20. maj 2019. Pridobljeno 22. maja 2019.
  42. orf.at: Infrastrukturministerin Hackl hat Rückkehrrecht. Artikel vom 25. Mai 2019, abgerufen am 25. Mai 2019.
  43. NÖN: Ibiza-Gate: Kainz muss gehen. Artikel vom 24. Mai 2019, abgerufen am 25. Mai 2019.
  44. »Nationalratswahl 2019. Vorzugsstimmen bundesweit« (PDF). Bundesministerium für Inneres. 14. oktober 2019. str. 11. Pridobljeno 17. oktobra 2019.
  45. »Kickl verdrängt Hofer vom ersten FPÖ-Listenplatz«. diepresse.com. 9. oktober 2019. Pridobljeno 10. oktobra 2019.
  46. »Nationalratswahl 2019: Kickl holt mehr Vorzugsstimmen als Hofer und Strache«. kleinezeitung.at. 4. oktober 2019. Pridobljeno 10. oktobra 2019.
  47. Corona-Demos – Zahlreiche Anzeigen und Kickl-Rede bei Jesuitenwiese www.nachrichten.at, 6. März 2021
  48. Tobias Kühn: „Hochgefährliche Entwicklung“ www.juedische-allgemeine.de, 11. März 2021
  49. Hofer fordert Parteifreund Kickl auf, im Parlament die FFP2-Maske zu tragen www.sn.at, 7. April 2021
  50. ORF at/Agenturen red (1. junij 2021). »Norbert Hofer tritt als FPÖ-Parteichef zurück« (v nemščini). Pridobljeno 7. junija 2021.
  51. Herbert Kickl wird - einstimmig - designierter FPÖ-Obmann. Kurier, 7. Juni 2021, abgerufen am 7. Juni 2021.
  52. Kickl mit 88,24 Prozent neuer FPÖ-Chef in ORF.at. Artikel vom 19. Juni 2021. Abgerufen am 19. Juni 2021
  53. Michael Bonvalot: Österreich als Warnung. In: Andreas Speit (Hrsg.): Das Netzwerk der Identitären: Ideologie und Aktionen der Neuen Rechten. Berlin 2018, S. 223, (Digitalisat bei Google Books).
  54. Sabine Lehner: Rhetorik der Angst am Beispiel der ‚Identitären‘ - Zur Konstruktion von Bedrohungen, Krisen und Gefahren. In: Judith Goetz, Joseph Maria Sedlacek, Alexander Winkler (Hrsg.): Untergangster des Abendlandes. Ideologie und Rezeption der rechtsextremen ‚Identitären'. Hamburg 2017, S. 134f., (Digitalisat bei Google Books).
  55. Nina Horaczek, Walter Ötsch: Populismus für Anfänger, Anleitung zur Volksverführung, Frankfurt/Main 2017, S. 25, (Digitalisat bei Google Books).
  56. Barbara Tóth: Right between East and West Arhivirano 2021-06-28 na Wayback Machine.. Berlin Policy Journal vom 30. Oktober 2018.
  57. Tim Berressem, Helen Schulte: Faktencheck zu "Kanzler Kurz: Wunderknabe oder politischer Scharfmacher?" Arhivirano 2018-12-30 na Wayback Machine.. Maischberger, Sendung vom 17. Jänner 2018.
  58. Kordula Doerfler: Gnadenlose rechte Hand. Frankfurter Rundschau vom 30. Dezember 2017.
  59. Christian Bartlau: Hoffnung und Proteste in Österreich: Ära Kurz beginnt. Deutsche Welle vom 16. Dezember 2017.
  60. Oliver Das Gupta: Raffinessen und Risiken des Norbert Hofer. Süddeutsche Zeitung vom 16. Dezember 2016, abgerufen am 8. Dezember 2018.
  61. Michael Bonvalot: Die Abendland-Retter. FM4 vom 24. Oktober 2016, abgerufen am 8. Dezember 2018.
  62. Innenminister Herbert Kickl: FPÖ-Stratege jenseits der Komfortzone. 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2021. Pridobljeno 11. julija 2021.
  63. »Ö1 Morgenjournal«. oe1.orf.at. 30. oktober 2018. Pridobljeno 8. februarja 2019.Abschnitt 6: Innenminister Kickl in Moskau
  64. Gernot Rohrhofer (25. december 2017). »Kickl: 2.100 zusätzliche Polizisten ab 2019«. noe.orf.at. Pridobljeno 10. aprila 2019.