Wikipedija

Herbert Kickl

avstrijski politik

Herbert Kickl (* 19. oktobra 1968 v Beljaku ) je avstrijski politik in od 19. junija 2021 njihov zvezni predsednik stranke FPÖ. Od 18. decembra 2017 do 22. maja 2019 je bil zvezni minister za notranje zadeve. Od leta 2006 do 2017 je bil član avstrijskega nacionalnega sveta. Po razrešitvi z mesta ministra je po ponovni zaprisegi deloval kot poslanec v parlamentu in od 27 maja 2019 kot predsednik izvršnega odbora poslanske skupine FPÖ. [2] Po neuspešnih pogovorih glede koalicije med VPO, SPO in NEOS je predsednik države Alexander von Bellen 9. januarja 2025 imenoval Kickla za mandatarja nove vlade [1]

Herbert Kickl
Kickl leta 2020
Kickl leta 2020
Predsednik FPÖ
Svobodjaške stranke Avstrije
Trenutni nosilec naziva
Začetek delovanja
7 Jun 2021
PredhodnikNorbert Hofer
Notranji minister
Na položaju
18 Dec 2017 – 22 Maj 2019
KanclerSebastian Kurz
PredhodnikWolfgang Sobotka
NaslednikEckart Ratz
Generalni sekretar FPÖ
Na položaju
23 Apr 2005 – 12 Jan 2018
Serving with Karlheinz Klement, Harald Vilimsky
PredhodnikUwe Scheuch
NaslednikMarlene Svazek
Osebni podatki
Rojstvo19. oktober 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1] (56 let)
Villach, Koroška, Avstria
Politična strankaFPÖ
Otroci1
Alma materUniverza na Dunaju - nedokončani študiji
Poklicpolitik

Življenje

uredi

Otroštvo, mladost in študije

uredi

Herbert Kickl je odraščal v delavski družini, [3] in obiskoval osnovno šolo v Radenčah. Po končani srednji šoli v Spittalu na Dravi, ki jo je obiskoval skupaj z nekdanjo zvezno tiskovno predstavnico Zelenih Evo Glawischnig-Piesczek,[4] [5] je kot enoletni prostovoljec med 1987 in 1988 služil vojaški rok pri planincih. [6] [7] [8] Leta 1988 je začel študirati novinarstvo in politologijo na univerzi na Dunaju, od leta 1989 pa filozofijo in zgodovino. Nobenega od študijev ni zaključil. [9]

Strankarski politik FPÖ

uredi

Med 1995 in 2001 je Kickl delal pri akademiji stranke FPÖ na področju vsebin in organizacije kampanj, potem pa se leta 2001 povzpel na mesto namestnika generalnega direktorja, nato pa po skupščini v Knittelfeldu na mesto direktorja Akademije Svobodnih; na tej funkciji je bil do leta 2006. Kot pisec govorov za Jörga Haiderja je med drugim avtor bodic v govorih na pepelnično sredo o francoskem predsedniku Jacquesu Chiracu (»žepni Napoleon«) ali predsedniku izraelske verske skupnosti Arielu Muzicantu (»Kako ima lahko nekdo, ki mu je ime Ariel, toliko dreka za nohti?«) [10] in je bil odgovoren za kritizirane slogane volilne kampanje FPÖ (npr. 2010 : »Dunajska kri - preveč tujine nikomur ne koristi."). [11] Ko se je BZÖ ločila od FPÖ, sta Haider in Kickl šla vsak svojo pot; Kickl je do Haiderjeve smrti bil eden njegovih najstrožjih kritikov.

Kickl je bil od leta 2005 dalje generalni direktor strankarskega časopisa Neue Freie Zeitung, od aprila 2005 do januarja 2018 pa generalni sekretar FPÖ. Na tem položaju je bil odgovoren za odnose z javnostmi in notranjo komunikacijo. Januarja 2018 ga je na položaju generalne sekretarke FPÖ nasledila Marlene Svazek.[12] Od volitev v državni svet leta 2006 do prisege kot minister za notranje zadeve je Kickl bil član državnega sveta, namestnik predsednika poslanskega kluba Svobodnjakov in član svetovalnega sveta za promocijo medijev. 4. julija 2016 je nasledil Hilmarja Kabasa na položaju predsednika Izobraževalnega inštituta FPÖ. [13]

Zvezni minister za notranje zadeve

uredi

Dne 18 decembra 2017 zvezni predsednik Alexander Van der Bellen Kickla zaprisegel kot novega zveznega ministra za notranje zadeve Republike Avstrije. Po mnenju njegovih kritikov mu je bilo težko preskočiti iz opozicije v enega od klasičnih vladnih resorjev . [14] Vodja njegovega kabineta je postal Reinhard Teufel. [15] [16]

Za razburjenje je poskrbela Kicklova izjava na novinarski konferenci 11. januarja 2018. Govoril je o namenu, prosilce za azil "zbrati in pridržati na enem mestu". [17] Na novinarsko vprašanje je zanikal, da je to mislil kot provokacijo. [18] Kljub temu so Kicklovo izbiro besed v medijih doma in v tujini razumeli kot namig na nacistično terminologijo in jih v tem smislu tudi kritizirali. [19]

Septembra 2018 je prišlo v javnost elektronsko sporočilo tiskovnega predstavnika ministrstva za notranje zadeve komunikacijskim službam državnih policijskih oddelkov, ki svari pred nekaterimi mediji in priporoča sodelovanje z njimi skrčiti na minimum njimi čim manjše. Priporočalo se je, močneje obveščati o spolnih deliktih. zahteva opozicije, da se Kickla zaradi obtožbe omejevanja svobode tiska dopusti, sta tako ÖVP kot FPÖ odbili. Vendar sta zvezni kancler Kurz in zvezni predsednik Van der Bellen izjavila, da je takšno omejevanje nesprejemljivo. FPÖ se je pritožila zaradi "od medijev zrežirane jage" na Kickla. Kickl je v zvezi z obravnavanjem kritičnih medijev izjavil, da se s formulacijami ne strinja. [20] [21] [22]

Januarja 2019 je Kickl v oddaji ORF Report govoril o možnosti, ki jo podpira, namreč da se begunci, ki so storili kazniva dejanja, hitreje deportirajo. Deportirati bi jih morali po prvostopenjski obsodb, torej pred zaključkom ustavnega postopka. Nekaj dni kasneje se je popravil, češ da želi, da se postopek reši na drugi stopnji. V nadaljevanju je dejal, da po njegovem mnenju "velja načelo, da mora zakon slediti politiki, ne pa politika zakonu", in omenil "nekatere čudne pravne konstrukcije, nekatere stare že mnogo, mnogo let, na osnovi povsem drugačnih situacij, ki nam preprečujejo storiti, kar je potrebno. " Govoril je o "stvareh iz petdesetih". Zaradi takšnega razumevanja pravne države je Kickla med drugim močno kritiziral zvezni predsednik Alexander Van der Bellen, ki je obsodil "spodkopavanje" Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki ima ustavni status v Avstriji, kritizirali so ga tudi opozicijski politiki, sodniki in odvetniške kamere in pa predsednik dunajske judovske skupnosti Oskar Deutsch. Prišlo je tudi do primerjav s pravnim stališčem Carla Schmitta, nemškega ustavnega pravnika, in njegovo sporno (začasno) zavezanostjo nacionalsocializmu. [23] [24] [25] [26] [27]

V začetku leta 2019 je Kickl načrtoval ustavni amandma (za katerega je v parlamentu potrebna dvotretjinska večina), po katerem bi se lahko uvedel preventivni pripor za prosilce za azil, ki pomenijo grožnjo javnemu redu. Stranki Liste Jetzt in NEOS sta zavrnili pogovore o tem z utemeljitvijo, da bi zapor na podlagi mogoče nevarnosti pomenil ogrožanje temeljnih stebrov pravne države. Standard je tudi vprašal, kako le more zapor, ki velja samo za prosilce za azil, ne biti diskriminatoren. Kickl je tudi načrtoval nočno zaporo na prostovoljni osnovi, ki bi veljala samo za prosilce za azil med 22. in 6. uro: "Če komu to ni po volji, mu bomo poiskali kraj, kjer lahko dela, kar mu paše.", Cilj tega ponovne zaostritve zakona o azilu je, v prihodnosti v Avstriji praktično onemogočiti vlogo prošnje za azil, saj državo, kot je dejal Kickl, obkrožajo varne tretje države. [28] Da je Kickl s 1. marcem 2019 centre za začetni sprejem beguncev preimenoval v "odpotovalne centre", je socialni psiholog Klaus Ottomeyer imenoval "čisti sadizem " in komentiral, da gre Kicklu in drugim "vedno za ponižanje". [29]

V začetku leta 2019 je Heribert Prantl Kickla označil za »ministra brez ustave«, ker je želel zakon podrediti politiki in je – tako kot Viktor Orbán na Madžarskem in Jarosław Kaczyński na Poljskem – videl »politično večino kot dovoljenje za vse. ”.

Spremembe na področju policije

uredi

Kot notranji minister je Kickl zagovarjal širjenje in oboroževanje avstrijske policije . V vladnem programu turkizno modre vlade je bilo denimo napovedano, da bo zaposlila 4.100 novih javnih uslužbencev. [30] Poleti 2018 je Kickl objavil načrte, da bo enote policijske pripravljenosti vzpostavil ne samo na Dunaju, temveč v vseh drugih avstrijskih zveznih deželah. [31] Od aprila 2018 dalje lahko poleg WEGA in intervencijskih ekip za boj proti uličnemu kriminalu tudi enota policijske pripravljenosti Dunaj uporablja Taser. [32] Za varovanje meja je bila leta 2018 ustanovljena tudi nova policijska enota Puma. Visoko vidni projekt, organizirati policijo na konjih, je znova spodletel. Po navedbah Kurierja so stroški za projektno fazo znašali okoli 2,5 milijona evrov. [33]

Afera BVT

uredi

Kot del preiskovalne komisije na temo Zvezni urada za zaščito ustave in boj proti terorizmu ( Bundesamt für Verfassungsschutz und Terrorismusbekämpfung - BVT) je opozicija v Državnem svetu kritizirala preiskavo obveščevalne službe BVT, ki so jo izvedli policisti iz delovne skupine za boj proti uličnemu kriminalu (EGS). Preiskavo je zahteval državni tožilec in odobril sodnik. Ministru za notranje zadeve so očitali politični vpliv na preiskavo in resno izgubo zaupanja pri tujih obveščevalnih službah zaradi z zaplembe zelo občutljivih podatkov s strani EGS. Kickl je navedbe nemudoma zavrnil z argumentom, da "o tem, proti komu se vodi preiskave, koga se zaslišuje in kaj se zaseže, odloča državni tožilec, ne pa ministrstvo za notranje zadeve." [34] Julija 2018 so po Kicklovem komentarju o preiskavi BVT glavni uredniki štirih avstrijskih časopisov izrazili zaskrbljenost zaradi svobode izražanja v Avstriji . [35] [36] Te očitke je ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo kot "nevzdržne". [37] Višje deželno sodišče na Dunaju je 28. avgusta 2018 izreklo sodbo, da je hišna preiskava pri Zveznem uradu za zaščito ustave in boj proti terorizmu (BVT) potekala nezakonito. Na vprašanje novinarjev je Kickl ta sodni sklep označil za "previdno formulirano kot malo neživljenjski". [38]

Oglasna afera

uredi

Aprila 2024 je postalo znano, da državno tožilstvo preiskuje Kickla in druge najvišje politike zaradi suma korupcije. V ozadju je sum, da so bili v zameno za pozitivno poročanje naročili plačane oglase. [39] [40] Obtožba WKSTA proti Kicklu kaže, da so ministrstva, ki jih vodi FPÖ, objavljala oglase, "katere vsebine niso bile v konkretnem interesu javnosti in katerih namen je bil zagotoviti naklonjeno poročanje o FPÖ v različnih medijih in pri tem spodbuditi nego videza za javnost." S tem ravnanjem je Kickl »nesprejemljivo kršil določbe, namenjene varovanju premoženja Republike Avstrije«. [41]

Razrešitev z mesta ministra

uredi

Maja 2019 je prišel v javnost video, posnet poleti 2017, v katerem je predsednik stranke FPÖ Heinz-Christian Strache med drugim govoril, da bodo velike donacije strankam s pomočjo zasebnih donacij obšle Računsko sodišče. [42] Po besedah zveznega kanclerja Sebastiana Kurza je bil generalni sekretar FPÖ Kickl v prvi vrsti odgovoren za "finančno vedenje" stranke. Iz tega razloga in zato, ker se po mnenju Kurza ni v zadostni meri zavedel resnosti situacije, je Kurz je predsedniku Aleksandru Van der Bellenu predlagal, da Kickla odpusti z mesta notranjega ministra, kar je predsednik 22. maja 2019 tudi storil. Kickl je tako kot prvi v drugi republiki zgubil svoje ministrsko mesto.[43]

Poslovodja kluba

uredi

Od 24. Maja 2019 je znova član Državnega sveta, [44] kjer je mandat prevzel od Aloisa Kainza [45] in postal poslovodni vodja poslanske skupine FPÖ. Na volitvah v Državni svet leta 2019 je prejel največ prednostnih glasov med kandidati za FPÖ - s 75.699 prednostnimi glasovi mu je uspelo preskočiti lestvico za uvrstitev na zvezno listo (število prednostnih glasov več kot sedem odstotkov volivcev njegove stranke). [46] [47] Rezultat je daleč nad dotedanjim rekordom preteklega voditelja stranke Heinz-Christiana Stracheja, ki je na volitvah leta 2017 prejel 41.479 preferenčnih glasov. [48]

Zvezni vodja stranke FPÖ

uredi

Med Herbertom Kicklom in Norbertom Hoferjem, ki je prevzel vodenje stranke po aferi Ibiza in po odstopu Heinz-Christiana Stracheja, je vedno znova prihajalo do nesporazumov. Norbert Hofer je s svojim zmernim vedenjem želel stranko narediti privlačno za volivce, Herbert Kickl pa je s svojim vedenjem na demonstracijah nasprotnikov vladnih ukrepov v zvezi s korono in z nasprotovanjem maskam FFP2 v parlamentu bil neposredno navzkriž s Hoferjem.

Po Hoferjevem odstopu 1. Junij 2021 [49] je član državnega sveta Harald Stefan začasno prevzel zvezno vodstvo stranke. Herbert Kickl se je prijavil kot edini kandidat za Hoferjevega naslednika za vodjo zvezne stranke FPÖ . Junij 2021 ga je zvezno predsedstvo stranke soglasno imenovalo za predsednika zvezne stranke. Kickl je izjavil, da želi, preden se loti dela, počakati na odobritev delegatov na posebni strankarski konferenci. [50] Za predsednika zvezne stranke je bila dokončno izvoljen 19.junija 2021 z rezultatom 88,24 odstotka. [51]

Politična stališča

uredi

Oktobra 2016 je Kickl nastopil kot gostujoči govornik na desničarskem ekstremističnem kongresu "Branilci Evrope". [52] [53] [54] [55] [56] [57] [58] [59] [60] [61] Med oblikovanjem vlade z ÖVP leta 2017 je izjavil, da se s politiko ukvarja, ker želi, da bi "družba postala bolj pravična". Po njegovem mnenju je v pravični družbi mogoče preživeti družino, če si zaposlen, in živeti po svoje, ne da bi bil "socialno odvisen". Kickl v nasprotju s stališčem številnih strankarskih kolegov in kljub še močnejši kritiki ORF ne zagovarja temeljne "reforme" javne radiotelevizije, tudi ne ukinitve pristojbin za GIS. [62]

Die Zeit je ob koncu leta 2023 primerjal Kickla s politikom AfD Björnom Höckejem : "Preneseno v nemške razmere bi to opomenilo, da lahko Björn Höcke postane nemški kancler " . V preteklosti je Kickl večkrat bil vir polemik zaradi verbalnih žalitev. Na politični pepelnični sredi 2024 je zveznega predsednika Alexandra Van der Bellna imenoval »tisto mumijo v Hofburgu « in dejal: »Dejstvo je, da smo že vnaprej vedeli, da je malo senilen” Kickl je zveznega kanclerja Karla Nehammerja (ÖVP) označil za "največjo kugo v narodu", ÖVP in SPÖ pa kot "politična črva" .

Zunanja politika

uredi

Tesne politične vezi FPÖ z Vladimirjem Putinom in njegovo stranko Enotna Rusija podpira tudi Kickl; Kickl si je kot notranji minister leta 2018 prizadeval za sodelovanje na področjih obvladovanja nesreč ter boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Kickl je v radijskem intervjuju zavrnil kritike avtoritarne politike ruskega predsednika. Zavrača vmešavanje v domače zadeve. Diferenciran pristop je pravi za iskanje skupne poti med Rusijo in Evropo. [63] Po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022 je Kickl maja 2022 nastopil proti naftnemu embargu in dobavi težkega orožja Ukrajini s strani Zahoda. Nevtralna država, kot je Avstrija, mora izstopiti iz spirale eskalacije, je dejal Kickl. Najti je treba rešitev, s katero bo lahko tudi Rusija izšla iz tega konflikta »z določeno mero ohranitve obraza«. Potem ko je avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen med solidarnostnim obiskom v Kijevu v začetku leta 2023 opisal konflikt kot "kolonialno vojno" Rusije, ga je Kickl označil za "državno grožnjo", ker je ogrožal nevtralnost Avstrije. Marca 2023 je Kickl pred govorom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, predvajanega v parlamentu, v katerem se je Avstriji zahvalil za dosedanjo humanitarno pomoč, obtožil druge frakcije, da so »prešle na nevarno in nediferencirano retoriko končne zmage «. Po poročanju ORF se je Kickl zatekel k "relevantnemu propagandnemu izrazu".

V začetku marca 2021 je Kickl imel govor na demonstracijah proti ukrepom okoli korone, v katerem je govoril o "jeklenih korona-čeladah po vladnih pisarnah" in "umazanih tipih" na ministrstvih. Zdravstvena politika EU je " usklajena igra moči", ker "nam ti tam zgoraj želijo vladati". Z namigom na obisk kanclerja Kurza v Izraelu je Kickl dejal, da v Izraelu vlada "zdravstveni apartheid "; država je trenutno država "nesvobode". Na shodu so sodelovali tudi predstavniki desne scene in Identitarnega gibanja. Generalni sekretar Izraelitske kulturne občine na Dunaju Benjamin Nägele je glede tega dejal, da "moralno in politično odgovornost za stopnjevanje" nosita FPÖ in Kickl, ki "čisto zavestno [uporablja] antisemitske meme" in "namerno podžiga in se poigrava s strahovi prebivalstva, sili v koalicijo s skrajno desnico in se skuša postaviti na čelo ospredje tega gibanja". [64] [65]

15. novembra 2021 je Herbert Kickl na svoji Facebook strani objavil, da je pozitiven na virus korone, vendar da ima le blage simptome. Po desetih dneh karantene na domu je spet začel z aktivnostmi. [66]

Maja 2022 je Kickl v intervjuju dejal, da "dokazi" po dveh letih pandemije potrjujo mnenje, da imajo "zarotniki" prav. Kickl ni bil pripravljen obsoditi incidente na demonstracijah proti ukrepom zaradi korone, kot so bile judovske zvezde in napisi " šprica te bo osvobodila", ki so trivializirali nacizem; Namesto tega je rekel, da se je treba "pogovoriti s temi ljudmi o tem, kaj so njih motivi."

Spor zaradi uporabe maske v parlamentu

uredi

V začetku aprila 2021 je Kickl izjavil, da kot doslej v parlamentu ne želi nositi maske. Zahteva po maski v parlamentu je zavedena le v hišnem redu, ne pa tudi v poslovniku, zato sankcij za kršitve ni. Kickl je dejal, da "ni eden izmed tistih hinavcev, ki si nadenejo masko, potem pa vsak varnostni ukrep vržejo skozi okno". Nosi jih, ko gre po nakupih, ker mora, v parlamentu pa mu to ni treba. Vodja stranke Norbert Hofer je nato zapisal, da je svobodni mandat dovoljuje, izogniti se hišnemu redu. Kdor pa tako dela, se "postavlja sam od sebe nad vse, ki se morajo držati pravil". Kmalu zatem pa je Hoferjeva pisarna to stališče relativirala in izjavila, da je treba kot alternativo maski FFP2 stene iz pleksi stekla pritrditi ne le na stran med poslanci, temveč tudi pred njimi. Hofer želi, da odgovornost za nošenje maske proč od sedeža ostane dalje odgovornost poslancev, pod pogojem, da se držijo dvometrske razdalje. [67]

Nasprotovanje cepljenju in reklama za invermektin

uredi

V kontekstu pandemije COVID-19 je Kickl ob različnih priložnostih nasprotoval stanju znanstvenih raziskav, [68] med drugim zavrača cepljenje proti COVID-19 in kot zdravilo proti virusu priporoča sredstvo proti glistam ivermektin, za katerega učinkovitost ni znanstvenih dokazov. Ameriški zdravstveni organ Centers for Disease Control and Prevention pa je že avgusta 2021 izrecno posvaril pred jemanjem ivermektina. Avstrijski zvezni urad za zdravstveno varnost je spomladi opozoril tudi na možne zastrupitve z zdravilom in nedvoumno odsvetoval samo-zdravljenje z njim. Po Kicklovem priporočilu se je prodaja ivermektina tako povečala, da je bil v številnih lekarnah razprodan. Tudi v Avstriji je prišlo do zastrupitev z zdravilom, potem ko so ljudje zaužili odmerek, namenjen konjem

Prijava proti Janu Böhmermannu

uredi

V oddaji ZDF Magazin Royale februarja 2024 je Kickl v stavku Jana Böhmermanna

»Drage gledalke in gledalci 3sata, da prosim ne pozabite: ne jemite vedno v roke naci gorjačo, mogoče sem in tja kakega nacista« 

razumel kot ščuvanje, lotiti se fizično politikov iz AfD in FPÖ. Vendar državno tožilstvo v Mainzu ni vložilo nobene obtožbe : "Glede na celoten kontekst in vsebino programa [...] razlaga izjave kot 'poziva k umoru' na koncu ne uspe.

Mandat za sestavo vlade

uredi

Po neuspešnih pogovorih glede koalicije med VPO, SPO in NEOS je prezident Alexander von Bellen 9. januarja 2025 imenoval Kickla za mandatarja nove vlade [2]

Zasebno življenje

uredi

Kickl živi v Purkersdorfu . [69] Je poročen in ima enega sina. [4]

Kot ekstremni športnik se je Kickl leta 2013 in 2014 udeležil drugega in tretjega triatlona Celtman Xtreme Triathlon na Škotskem, kjer se je med 127 oziroma 146 udeleženci uvrstil med 60 najboljših. [70] [71]

Objave

uredi
  • FPÖ: Mit Fairness zum Erfolg. In: Thomas Hofer, Barbara Tóth (Hrsg.): Wahl 2017. Loser, Leaks & Leadership. ÄrzteVerlag, Wien 2017, ISBN 978-3-9503276-4-9, S. 76–88.
  • Unterwegs in Richtung 20 Prozent. In: Thomas Hofer, Barbara Tóth (Hrsg.): Wahl 2008. Strategien, Sieger, Sensationen. Molden, Wien/Graz/Klagenfurt 2008, ISBN 978-3-85485-235-3, S. 55 ff.
  • „Einer gegen alle anderen“. In: Thomas Hofer, Barbara Tóth (Hrsg.): Wahl 2006. Kanzler, Kampagnen, Kapriolen – Analysen zur Nationalratswahl. LIT, Wien 2007, ISBN 978-3-7000-0618-3, S. 71 ff.

Literatura

uredi
  • Herbert Kickl im Munzinger-Archiv (Artikelanfang frei abrufbar).
  • Gernot Bauer, Robert Treichler: Kickl und die Zerstörung Europas, Paul-Zsolnay-Verlag, Wien 2024, ISBN 978-3-552-07503-0.[72]
  • Nina Horaczek: Kickl beim Wort genommen. Czernin Verlag, Wien 2024, ISBN 978-3-7076-0855-7.

Spletne povezave

uredi

Sklici

uredi
  1. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  2. ↑ FPÖ: Norbert Hofer neuer Klubobmann, Herbert Kickl geschäftsführender Klubobmann. OTS-Meldung vom 27. Mai 2019, abgerufen am 27. Mai 2019.
  3. ↑ Paul Donnerbauer (22. december 2017). »Wer ist Herbert Kickl?«. vice.com. Pridobljeno 24. marca 2019.
  4. ↑ 4,0 4,1 [Online Der Raue und der Schlaue]. 23. avgust 2009. str. 6. {{navedi knjigo}}: Preveri vrednost |url= (pomoč)
  5. ↑ Eva und Herbert, 1987, 8a. 11. julij 2012. str. 14.
  6. ↑ Herbert Kickl: Der unterschätzte Radikale. 20. maj 2019.
  7. ↑ Paul Donnerbauer (22. december 2017). »Wer ist Herbert Kickl?«. Vice (v nemščini). Pridobljeno 21. septembra 2019.
  8. ↑ »Herbert Kickl - Munzinger Biographie«. Pridobljeno 21. septembra 2019.
  9. ↑ »Herbert Kickl, Lebenslauf«. parlament.gv.at. Pridobljeno 27. aprila 2020.
  10. ↑ Martin Fritzl (22. maj 2009). »Herbert Kickl: Provokateur im Dienste der FPÖ«. Die Presse. Pridobljeno 2. julija 2014.
  11. ↑ Martina Aicher: Haider-Muzicant-Konflikt Österreich (2001). In: Wolfgang Benz (Hg.): Handbuch des Antisemitismus. Judenfeindschaft in Geschichte und Gegenwart. Bd. 4: Ereignisse, Dekrete, Kontroversen. de Gruyter, Berlin 2011, S. 158.
  12. ↑ Offiziell: Marlene Svazek wird FPÖ-Generalsekretärin. Artikel vom 12. Jänner 2018, abgerufen am 13. Jänner 2018.
  13. ↑ »Kickl folgt Kabas an Spitze des FPÖ-Bildungsinstituts«. ORF.at. 8. julij 2016. Pridobljeno 8. julija 2016.
  14. ↑ Christian Fillitz: Autriche: haro sur Herbert Kickl, le «cerveau» du parti d’extrême droite FPÖ, Radio France Internationale vom 29. Oktober 2018; Hasnain Kazim: Dünnhäutig, streitsüchtig - und nützlich, SPON vom 12. Oktober 2018; Eva Linsinger: Last exit: Opfer Arhivirano 2019-09-02 na Wayback Machine., profil vom 29. September 2018; Adelheid Wölfl: Auf dem Weg in eine illiberale Demokratie, Badische Zeitung vom 28. September 2018; Renate Kromp/Tessa Prager: Warum uns das Gewissen Österreichs warnt [Interview mit Bundespräsident a. D. Fischer], News vom 1. Oktober 2018, jeweils abgerufen am 7. November 2018.
  15. ↑ NÖN: Lackenhof: Teufel ist Kickls Kabinettschef. Artikel vom 28. Dezember 2017, abgerufen am 24. März 2018.
  16. ↑ Landtag Ing. Mag. Reinhard Teufel (FPÖ) Arhivirano 2019-07-26 na Wayback Machine.. Abgerufen am 23. Mai 2019.
  17. ↑ »Transkript: Pressekonferenz von Innenminister Herbert Kickl«. neuwal.com. Pridobljeno 22. januarja 2018. Arhivirano 2021-07-11 na Wayback Machine.
  18. ↑ »Kickl will Asylwerber „konzentriert" an einem Ort halten«. orf.at. Pridobljeno 15. januarja 2018.
  19. ↑ Siehe hierzu:
  20. ↑ »Kurz: „Jede Einschränkung von Pressefreiheit ist nicht akzeptabel"«. sueddeutsche.de. 25. september 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  21. ↑ »FPÖ beklagt „inszenierte Medienhatz" gegen Kickl«. derstandard.at. 27. september 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  22. ↑ »E-Mail aus Innenministerium: Kickl sieht Fehler bei Mitarbeiter«. orf.at. 25. september 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  23. ↑ Leila Al-Serori: Ein rechter Scharfmacher muss gehen. www.sueddeutsche.de, 20. Mai 2019
  24. ↑ Clemens Verenkotte: Österreichs Innenminister Kickl und sein Rechtsstaatsverständnis. www.ard-wien.de, 25. Januar 2019
  25. ↑ Nach Kickl-Sager: Van der Bellen gegen "Rütteln" am Grundkonsens.[mrtva povezava] kurier.at, 23. Januar 2019
  26. ↑ Barbara Galaktionow, Oliver Das Gupta: Barley wirft Kickl Sabotage des Rechtsstaats vor. www.sueddeutsche.de, 24. Januar 2019
  27. ↑ Christoph Bezemek: Vom Primat des Politischen. derstandard.at, 27. Januar 2019
  28. ↑ „Signal“ an Asylbewerber: Aus Betreuungszentren werden in Österreich Ausreisezentren. www.welt.de,
  29. ↑ Sozialpsychologe über Österreichs Rechte: „Es geht immer um Entwürdigung“ taz.de, 29. September 2019
  30. ↑ Dominik Schreiber (14. februar 2018). »4100 neue Polizisten: Woher sollen die kommen?«. kurier.at. Pridobljeno 28. oktobra 2018.
  31. ↑ red, APA (24. avgust 2018). »Bundesländer sollen Bereitschaftseinheiten der Polizei bekommen«. derstandard.at. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  32. ↑ »Auch Polizei-Bereitschaft erhält Taser«. wien.orf.at. 11. april 2018. Pridobljeno 30. oktobra 2018.
  33. ↑ „Berittene Polizei“: Herbergssuche für Pferde orf.at, 28. November 2019, abgerufen 29. Dezember 2019.
  34. ↑ BVT-Untersuchungsausschuss auf der Seite der Parlamentsdirektion Gernot Bauer: BVT-Affäre: Wie ein profil-Artikel die Regierung aufscheuchte, Profil vom 23. Juni 2018 Gernot Bauer: BVT: Goldgruber-Aussage widerspricht Kickl, Profil vom 27. Juni 2018 Kickl: Kein Auftrag zum Aufräumen im BVT, Die Presse vom 27. Juni 2018 Dominik Schreiber, Kid Möchel: BVT-Affäre: So übte Kickls Umfeld Druck auf die Justiz aus, Kurier vom 24. Juni 2018 Florian Klenk: Was bei der BVT-Razzia mitgenommen wurde, Der Falter vom 6. Juni 2018 Kickl erklärt sich in BVT-Affäre nicht verantwortlich Der Standard vom 11. Juni
  35. ↑ »Causa BVT: Konzertierte Leitartikel fordern Meinungsfreiheit«. orf.at. 1. julij 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  36. ↑ »BVT-Affäre: Chefredakteure sehen Meinungsfreiheit in Gefahr«. derstandard.at. 1. julij 2018. Pridobljeno 13. oktobra 2018.
  37. ↑ Pressefreiheit: FPÖ weist Stellungnahme der Chefredakteure zurück auf diepresse.com, abgerufen am 3. Juli 2018
  38. ↑ »Innenminister Kickl nennt OLG-Urteil zu BVT „weltfremd"«. diePresse.com. 30. avgust 2018. Pridobljeno 30. avgusta 2018.
  39. ↑ »Österreich: Ermittlungen gegen FPÖ-Chef Kickl wegen Korruptionsverdacht« (v nemščini). 30. april 2024. Pridobljeno 16. maja 2024.
  40. ↑ »Inserate: Ermittlungen gegen Strache, Fellner und Kickl« (v nemščini). Pridobljeno 16. maja 2024.
  41. ↑ Gernot Bauer (29. april 2024). »Korruptionsverdacht: Ermittlungsverfahren gegen Kickl und blaue Ex-Minister« (v nemščini). Pridobljeno 16. maja 2024.
  42. ↑ »„Ibiza": Rechnungshof will wegen FPÖ-Parteispenden nachfragen«. kurier.at. 19. maj 2019. Pridobljeno 22. maja 2019.
  43. ↑ »Kickl-Entlassung wäre eine Premiere in der Zweiten Republik«. diepresse.com. 20. maj 2019. Pridobljeno 22. maja 2019.
  44. ↑ orf.at: Infrastrukturministerin Hackl hat Rückkehrrecht. Artikel vom 25. Mai 2019, abgerufen am 25. Mai 2019.
  45. ↑ NÖN: Ibiza-Gate: Kainz muss gehen. Artikel vom 24. Mai 2019, abgerufen am 25. Mai 2019.
  46. ↑ »Nationalratswahl 2019. Vorzugsstimmen bundesweit« (PDF). Bundesministerium für Inneres. 14. oktober 2019. str. 11. Pridobljeno 17. oktobra 2019.
  47. ↑ »Kickl verdrängt Hofer vom ersten FPÖ-Listenplatz«. diepresse.com. 9. oktober 2019. Pridobljeno 10. oktobra 2019.
  48. ↑ »Nationalratswahl 2019: Kickl holt mehr Vorzugsstimmen als Hofer und Strache«. kleinezeitung.at. 4. oktober 2019. Pridobljeno 10. oktobra 2019.
  49. ↑ ORF at/Agenturen red (1. junij 2021). »Norbert Hofer tritt als FPÖ-Parteichef zurück« (v nemščini). Pridobljeno 7. junija 2021.
  50. ↑ Herbert Kickl wird - einstimmig - designierter FPÖ-Obmann. Kurier, 7. Juni 2021, abgerufen am 7. Juni 2021.
  51. ↑ Kickl mit 88,24 Prozent neuer FPÖ-Chef in ORF.at. Artikel vom 19. Juni 2021. Abgerufen am 19. Juni 2021
  52. ↑ Michael Bonvalot: Österreich als Warnung. In: Andreas Speit (Hrsg.): Das Netzwerk der Identitären: Ideologie und Aktionen der Neuen Rechten. Berlin 2018, S. 223, (Digitalisat bei Google Books).
  53. ↑ Sabine Lehner: Rhetorik der Angst am Beispiel der ‚Identitären‘ - Zur Konstruktion von Bedrohungen, Krisen und Gefahren. In: Judith Goetz, Joseph Maria Sedlacek, Alexander Winkler (Hrsg.): Untergangster des Abendlandes. Ideologie und Rezeption der rechtsextremen ‚Identitären'. Hamburg 2017, S. 134f., (Digitalisat bei Google Books).
  54. ↑ Nina Horaczek, Walter Ötsch: Populismus für Anfänger, Anleitung zur Volksverführung, Frankfurt/Main 2017, S. 25, (Digitalisat bei Google Books).
  55. ↑ Barbara Tóth: Right between East and West. Berlin Policy Journal vom 30. Oktober 2018.
  56. ↑ Oliver Das Gupta: Razzien bei Österreichs Geheimdienst waren größtenteils illegal. Süddeutsche Zeitung vom 28. August 2018.
  57. ↑ Tim Berressem, Helen Schulte: Faktencheck zu "Kanzler Kurz: Wunderknabe oder politischer Scharfmacher?". Maischberger, Sendung vom 17. Jänner 2018.
  58. ↑ Kordula Doerfler: Gnadenlose rechte Hand. Frankfurter Rundschau vom 30. Dezember 2017.
  59. ↑ Christian Bartlau: Hoffnung und Proteste in Österreich: Ära Kurz beginnt. Deutsche Welle vom 16. Dezember 2017.
  60. ↑ Oliver Das Gupta: Raffinessen und Risiken des Norbert Hofer. Süddeutsche Zeitung vom 16. Dezember 2016, abgerufen am 8. Dezember 2018.
  61. ↑ Michael Bonvalot: Die Abendland-Retter. FM4 vom 24. Oktober 2016, abgerufen am 8. Dezember 2018.
  62. ↑ Innenminister Herbert Kickl: FPÖ-Stratege jenseits der Komfortzone. 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2021. Pridobljeno 11. julija 2021.
  63. ↑ »Ö1 Morgenjournal«. oe1.orf.at (v nemščini). 30. oktober 2018. Pridobljeno 8. februarja 2019.Abschnitt 6: Innenminister Kickl in Moskau
  64. ↑ Corona-Demos – Zahlreiche Anzeigen und Kickl-Rede bei Jesuitenwiese www.nachrichten.at, 6. März 2021
  65. ↑ Tobias Kühn: „Hochgefährliche Entwicklung“ www.juedische-allgemeine.de, 11. März 2021
  66. ↑ »„In Freiheit": FPÖ-Chef Kickl nicht mehr in Quarantäne«. DiePresse.com. Die Presse. 26. november 2021. Pridobljeno 21. decembra 2021.
  67. ↑ Hofer fordert Parteifreund Kickl auf, im Parlament die FFP2-Maske zu tragen www.sn.at, 7. April 2021
  68. ↑ Impfgegner stirbt nach absichtlicher Corona-Infektion. In: Der Tagesspiegel. 17. November 2021 (tagesspiegel.de). Abgerufen am 18. November 2021.
  69. ↑ Gernot Rohrhofer (25. december 2017). »Kickl 2.100 zusätzliche Polizisten ab 2019 : Interview«. noe.orf.at. Pridobljeno 10. aprila 2019. {{navedi splet}}: line feed character v |title= na mestu 43 (pomoč)
  70. ↑ »Celtman! Extreme Scottish Triathlon – 6th July 2013 – Draft Results v3« (PDF, 3 Seiten). squarespace.com (v angleščini). Pridobljeno 4. aprila 2022.
  71. ↑ »CELTMAN! Extreme Scottish Triathlon – 28th June 2014 – Provisional Results« (PDF, 3 Seiten). squarespace.com (v angleščini). Pridobljeno 4. aprila 2022.
  72. ↑ Cathrin Kahlweit (14. april 2024). »Biografie über FPÖ-Chef Herbert Kickl: Der Aggressor aus Kärnten«. SZ.de (v nemščini). msn. Pridobljeno 16. aprila 2024. Bauer und Treichler sind Redakteure beim österreichischen Magazin Profil. Ihnen ist … eine präzise, umfassende, sachliche - und ziemlich gruselige - Zusammenschau all dessen gelungen, was Kickl … ausmacht.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Herbert_Kickl&oldid=6373731«