Hepri
Hepri (egipčansko ḫprj), tudi Hepera in Kepri, je bil staroegipčanski bog.
| Hepri, ḫprj | |||||
|---|---|---|---|---|---|
 Hepri se je pogosto upodabljal kot skarabej ali moški z glavo skarabeja, ki drži jutranje sonce | |||||
| Ime v hieroglifih |
| ||||
| Kultno središče | Heliopolis | ||||
| Simbol | skarabej, modri lotos (Nymphaea caerulea) | ||||
Simbolika uredi
Beseda hepri - ḫprj izhaja iz egipčanskega glagola ḫpr, ki pomeni razvijati, postati ali ustvariti.[1] Bog Hepri je bil povezan s skarabejem (egipčansko ḫprr), ker je skarabej po tleh kotalil kroglice govna, kot se sonce kotali preko neba. Hepri je bil zato sončno božanstvo. Skarabeji izležejo jajčeca v kroglico govna in iz njih prilezejo kot odrasle živali. Hepri je zato predstavljal tudi stvaritev in ponovno rojstvo in bil še posebej povezan z vzhajajočim soncem in mistično svaritvijo sveta.
Religija uredi
S Heprijem ni bil povezan noben poseben kult. Praviloma je bil podrejem višjemu sončnemu bogu Raju. Pogosto so ga skupaj s sončnim bogom Atumom imeli za enega od aspektov Raja: Hepri je bil jutranje, Ra opoldansko, Atum pa večerno sonce.[1]
Upodabljanje uredi
Heprija so praviloma upodabljali kot skarebeja, vendar je na nekaterih slikah v grobnicah in pogrebnih papirusih upodobljen tudi kot moški s skarabejem namesto glave. Upodobljen je tudi kot skarabej na sončni barki, ki ji visoko dvignjeno drži boginja Nun. Amulete v obliki skarabeja so Egipčani imeli za nakit ali pečatnike.[2]