Henry Kissinger

nemško-ameriški diplomat in politik (republikanec) (1923–2023)
(Preusmerjeno s strani Henry A. Kissinger)

Henry Alfred Kissinger, ameriški politik in diplomat, nobelovec, * 27. maj 1923, Fürth, Bavarska, Nemčija, † 29. november 2023, Kent, Connecticut, Združene države Amerike.

Henry Kissinger
Portret
56. Državni sekretar ZDA za zunanje zadeve
Na položaju
22. september 1973 – 20. januar 1977
PredsednikRichard Nixon
Gerald Ford
PredhodnikWilliam P. Rogers
NaslednikCyrus Vance
8. Svetovalec za državno varnost
Na položaju
20. januar 1969 – 3. november 1975
PredsednikRichard Nixon
Gerald Ford
PredhodnikWalt Rostow
NaslednikBrent Scowcroft
Osebni podatki
RojstvoHeinz Alfred Kissinger
27. maj 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:27|2|0}})[1][2][…]
Fürth[d], Bavarska, Weimarska republika[4][5]
Smrt29. november 2023({{padleft:2023|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[6] (100 let)
Kent[d], Connecticut, ZDA[7]
Politična strankaRepublikanska stranka
ZakonciAnn Fleischer (1949-1964)
Nancy Maginnes (1974-)
Alma materMestni kolidž v New Yorku
Univerza Harvard
Poklicpolitik, politolog, diplomat, pisatelj, podjetnik, pedagog, avtobiograf, poslovnež, zunanji minister
Verska opredelitev
Jud
Podpis
Spletna stranhenryakissinger.com
Vojaška služba
Rod/službaOborožene sile ZDA
Činnarednik
Enota970. protiobveščevalni korpus

Kissinger je kot svetovalec za državno varnost (1969-1975) in državni sekretar ZDA (minister za zunanje zadeve) (1973-1977) med letoma 1969 in 1977 igral ključno vlogo v zunanji politiki Združenih držav Amerike. Bil je zagovornik realpolitike, ki se bolj kot na ideale, etiko in moralo ozira na razmerja politične moči ter praktične rešitve v mednarodnih odnosih. V tem času je vodil politiko, ki je v 1970. letih privedla do otoplitve odnosov s Sovjetsko zvezo in vzpostavljanju diplomatskih odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko. Leta 1973 je skupaj z Lejem Ducom Thojem dobil Nobelovo nagrado za mir za pogajanja, ki so končala vojne v Vietnamu.

Manj pozitivna je njegova vloga pri bombardiranju Kambodže med Vietnamsko vojno in nekaterih drugih ameriških posegih v tujini, zato ostaja kontroverzna osebnost.

Sklici uredi