Henrik Stepančič

slovenski pravnik

Henrik (tudi Hinko) Stepančič, slovenski pravnik, * 22. junij 1864, Temnica na Krasu, † 22. september 1940, Ljubljana.

Henrik Stepančič
Portret
Henrik Stepančič
Rojstvo22. junij 1864({{padleft:1864|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})
Temnica
Smrt22. september 1940({{padleft:1940|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:22|2|0}}) (76 let)
Ljubljana
Državljanstvo Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicpravoznanec

Rodil se je v družini posestnika Franca Stepančiča,[1] šolal se je v Gorici in v Trstu, kjer je leta 1884 maturiral. Pravo je nato študiral na Dunaju in v Gradcu, študij je zaključil leta 1889; pravosodni izpit je opravil v Gradcu leta 1893, nato pa opravljal sodniško službo v Idriji, Litiji, Ilirski Bistrici in Motovunu. Leta 1899 je postal prvi slovenski predstojnik sodišča v Buzetu v Istri, kjer si je prizadeval in izposloval slovensko jezikovno enakopravnost. Od leta 1907 je deloval v Gorici, Gradcu, Mariboru in leta 1921 opravljal delo višjega sodnega svetnika in disciplinskega tožilca za Slovenijo do upokojitve leta 1929. Pokopan je v Celju.[2]

Bil je avtor strokovne literature, mdr. Razmišljevanja o kleveti (1929) (COBISS) Njegov sin Hinko Stepančič je avtor besedila slovenske operete Melodije srca.

Viri in literatura uredi

  1. Slovenski biografski leksikon
  2. »Biografija in slikovno gradivo na Kamra.si«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. oktobra 2021. Pridobljeno 1. oktobra 2021.