Henrik II. Limburški

Henrik II. ( ok. 1110 – 1. avgust 1167) je bil vojvoda Limburški od leta 1139 in grof Arlonski od leta 1147 do svoje smrti. Bil je sin Walrama, vojvode Spodnje Lorene, in Jute Gelderske, hčerke Gerharda I. Gelderskega.[1] Očeta je nasledil v Limburgu z naslovom vojvode, vendar mu je Konrad III. zavrnil podelitev Vojvodine Spodnje Lorene. Kljub temu se je še naprej predstavljal kot vojvoda.

Henrik II. Limburški
Grb (ščit) Limburških grofov in vojvod
vojvoda Limburški
Vladanje1139-1167
PredhodnikWalram II. Pagan
NaslednikHenrik III.
grof Arlonski
Vladanje1147-1167
PredhodnikWalram III. Arlonski
NaslednikHenrik III.
Rojstvook. 1110
grad Wassenberg
Smrt1. avgust 1167
Rim,
ZakonecMatilda Saffenberška
RodbinaLimburški
OčeWalram II. Pagan
MatiJuta (Judita) Gelderska
Religijarimskokatoliška

Življenje

uredi

Henrik sprva ni hotel sprejeti izgube Lorene in je leta 1140 napadel novega vojvodo Gotfrida VII. Leuvenskega. [2] V tem boju je bil poražen. Gotfrid je umrl leta 1142, toda Henrik je bil zaposlen z vojno proti gospodu Fauquemonta in ni uveljavljal nobenih zahtev po vojvodini Spodnja Lorena.

Leta 1147 je podedoval grofijo Arlon, ko je njegov mlajši brat Waleran umrl brez otrok. Konrad je to potrdil, saj je Henriku obljubil fevd kot nadomestilo za izgubo Lorene. Tako se je vojvoda pobotal s kraljem. Henrik istega leta ni sodeloval v drugi križarski vojni. Henrik se je udeležil kronanja Konradovega naslednika Friderika Barbarosse.

Takrat je bil Henrik vpleten v vojno s Henrikom IV. Luksemburškim. Zavzel je mesto Andenne in ga popolnoma izropal ter požgal. Luksemburški se je za pomoč obrnil na Gotfrida III. Leuvenskega, vendar sta leta 1155 sklenila mir. Henrikova hči Margareta se je kasneje poročila z Gotfridom III.[1]

Henrik je sodeloval pri Barbarossovih italijanskih pohodih in umrl med epidemijo leta 1167 v Rimu.

Poroka in otroci

uredi

Henrik se je poročil z Matildo, hčerko Adolfa I. Saffenberškega. Njuna potomca sta bila:

  • Henrik III., vojvoda Limburški
  • Margareta, poročena z Gotfridom III. Leuvenskim

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 Loud & Schenk 2017, str. xxix.
  2. Knodler 2010, str. 178.
  • Bijsterveld, Arnoud-Jan (2007). Do Ut Des: Gift Giving, Memoria, and Conflict Management in the Medieval Low Countries. Verloren.
  • Loud, ur. (2017). The Origins of the German Principalities, 1100-1350: Essays by German Historians. Routledge.
  • Knodler, Julia (2010). »Germany: Feuds among German Princes (1125-1151)«. V Rogers, Clifford J. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Medieval Warfare and Military Technology. Zv. 2. Oxford University Press.