Henrik Čopič, slovenski inženir elektrotehnike, * 9. julij 1898, Pulj, † 8. februar 1956, Ljubljana.

Henrik Čopič
Portret
Rojstvo9. julij 1898({{padleft:1898|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})
Pulj
Smrt1956
Ljubljana
Državljanstvo Avstro-Ogrska
 SHS
 Kraljevina Jugoslavija
 SFRJ
Poklicuniverzitetni učitelj, elektroinženir

Leta 1923 je diplomiral na Univerzi v Brnu. Po končanem študiju je bil najprej asistent na ljubljanski Tehniški fakulteti (1923 - 1928), nato obratni inženir v tekstilnih tovarnah v Dugi Resi in Mariboru. Po okupaciji so ga nemški okupatorji izgnali v Srbijo, od tam je prišel v Ljubljano, a so ga fašisti 1942 internirali v Koncentracijsko taborišče Gonars. Po osvoboditvi leta 1945 je sodeloval pri obnovi tekstilne industrije v Mariboru, postal leta 1947 pomočnik ministra za industrijo Ljudske republike Slovenije, bil od leta 1949 redni profesor in od 1950 - 1954 prorektor Tehniške visoke šole ter od 1954 - 1955 dekan Tehniške fakultete v Ljubljani. V letih 1949−1951 je bil glavni elektroenergetski inšpektor Ljudske republike Slovenije.[1]

Glej tudi

uredi
  1. Enciklopedija Slovenije. (1988). Knjiga 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Zunanje povezave

uredi
  • Brecelj Marijan. »Čopič Henrik«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.