Hekatomnidi ali Hekatomnidska dinastija so bili vladarji perzijske satrapije Karije in okoliških pokrajin, ki so vladali približno od 395 pr. n. št. do 334 pr. n. št..

Replika Mavzolovega mavzoleja v Halikarnasu; Miniatürk, Istanbul

Uradno so bili satrapi perzijskega Ahemenidskega cesarstva, vendar so bili zelo samostojni in so ustanovili svojo dinastijo. Njen ustanovitelj je bil Hekatomen. Prvi sedež dinastije je bil v Milasi, sedanjem Milasu, Turčija, potem pa ga je Mavzol preselil v Halikarnas, sedanji Bodrum, Turčija.

Hekatomen je imel pet otrok. Vsi so ga nasledili na položaju satrapa. Dinastija je znana po porokah med bratoma in sestrama, s čimer naj bi ohranili moč dinastije znotraj družine.[1]

Dinastija je ugasnila s prihodom Aleksandra Velikega. Aleksander je za satrapinjo imenoval odstavljeno Mavzolovo mlajšo hčerko Ado, ona pa ga je v zameno posinovila in s tem nanj prenesla vladarske pravice v Kariji.

Najbolj znan spomenik, ki ga je dinastija zapustila, je Mavzolov Mavzolej v Halikarnasu, ki ga je dala zgraditi njegova žena, sestra in naslednica Artemizija II..

Dinasti uredi

  • Hekatomen (vladal 395-377 pr. n. št.)
  • Mavzol, Hekatomnov sin (377-353 pr. n. št.)
  • Artemizija II., Hekatomnova hčerka in Mavzolova žena (353-351 pr. n. št.)
  • Idriej, Hekatomnov sin (351-344 pr. n. št.)
  • Ada, Hekatomnova hčerka in Idriejeva žena (344-340 pr. n. št. in 334-326 pr. n. št. pod Aleksandrom Velikim)
  • Piksodar, Hekatomnov sin (340-335 pr. n. št.)

Sklici uredi

  1. Women in Dunasteia in Caria. The American Journal of Philology 126: pomlad 2005.

Viri uredi

  • Stephen Ruzicka. Politics of a Persian Dynasty: The Hecatomnids in the Fourth Century B.C.. University of Oklahoma Press, 1992, ISBN 0806124601.
  • Stephen Ruzicka. The Hecatomnid Dynasty of Caria.
  • Hecatomnid dynasty. Livius.org.